Jedro

Dopuščeno revizijsko vprašanje odpira dileme dopustnosti oz. uspešnosti uveljavljanja izločitvene pravice v primeru pravnega nasledstva (singularnega ali univerzalnega) na stvari, ki je predmet izločitvene pravice, če do nasledstva pride po začetku stečajnega postopka.

Izločitvenemu upniku razpolaganja s predmetom, ki je predmet izločitvene pravice, ne prepoveduje niti ZFPPIPP niti katerikoli drug predpis. Ob upoštevanju lastninskih upravičenj je zato izločitveno pravico treba razumeti kot pravico vsakokratnega lastnika stvari od stečajnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v njegovi posesti, zato pravno nasledstvo stvari, ki je predmet izločitvene pravice, ne privede do nastanka nove izločitvene pravice, pač se zaradi nasledstva spremeni zgolj njen imetnik.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožeča stranka je v roku enega meseca od objave dodatnega osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ki je bil objavljen 17. 9. 2012, vložila tožbo za uveljavitev prerekane izločitvene pravice.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako primarni (I. točka izreka sodbe) kot tudi podredni tožbeni zahtevek (II. točka izreka sodbe) ter tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke (III. točka izreka sodbe).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Sklenilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

4. Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s sklepom III DoR 94/2015-8 z dne 25. 9. 2015 dopustilo revizijo glede vprašanja, _ali mora biti izločitvena pravica, da lahko upnik njen obstoj uspešno uveljavlja v stečajnem postopku, v skladu z 299. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), že v upnikovem premoženju ali zadošča, da je do začetka stečajnega postopka zgolj nastala in jo je upnik pridobil naknadno._

5. Po dopustitvi revizije je tožeča stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi ter sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Zahtevala je tudi povračilo stroškov revizijskega postopka.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev. Pavšalno je priglasila tudi stroške revizijskega postopka.

**Relevantno dejansko stanje**

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhaja: - Oprema, ki je predmet izločitvene pravice, je bila sprva last A. d. d., ki je opremo prodal stečajni dolžnici, ta pa je 15. 3. 2011 opremo prodala B. B. (v nadaljevanju tudi ... prodajalec).

- Nad toženko je bil 11. 5. 2011 začet stečajni postopek.

- B. B. je opremo 30. 6. 2011 (t. j. po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko) prodal tožeči stranki. Kupnina je bila plačana, oprema pa (kljub pozivom) ni bila izročena tožeči stranki.

- Oprema se je ves čas nahajala v prostorih stečajne dolžnice - tožene stranke.

- B. B. je v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavil izločitveno pravico, ki jo je upravitelj prerekal. B. B. tožbe za uveljavitev izločitvene pravice kasneje ni vložil. - Tožeča stranka je izločitveno pravico prijavila v stečajnem postopku, vendar jo je upravitelj prerekal, zato je vložila tožbo.

**Pravna podlaga**

8. Izločitvena pravica je pravica lastnika premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika. (1. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP). Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP).

**Presoja utemeljenosti revizije**

9. Dopuščeno revizijsko vprašanje odpira dileme dopustnosti oz. uspešnosti uveljavljanja izločitvene pravice v primeru pravnega nasledstva (singularnega ali univerzalnega) na stvari, ki je predmet izločitvene pravice, če do nasledstva pride po začetku stečajnega postopka. ZFPPIPP eksplicitno odgovora na dopuščeno revizijsko vprašanje ne daje, vendar pa je do takšnega odgovora, ob upoštevanju stvarne in stečajne zakonodaje, mogoče priti s sistemsko in namensko razlago.

10. Lastninsko pravico, ki je jedro izločitvene pravice, determinirajo njena upravičenja, med katerimi je tudi razpolagalno upravičenje. Slednje lastniku stvari (med drugim) zagotavlja pravno možnost prenosa njegove lastninske pravice. Razpolaganje učinkuje absolutno, to je naproti vsakomur in v kolikor odsvojitelj lastninsko pravico učinkovito prenese na pridobitelja, s tem izgubi upravičenja uporabe, razpolagalno upravičenje in tudi pravovarstveni zahtevek. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja z lastninsko pravico lahko določi le zakon.1 Izločitvenemu upniku razpolaganja s predmetom, ki je predmet izločitvene pravice, ne prepoveduje niti ZFPPIPP niti katerikoli drug predpis. Ob upoštevanju lastninskih upravičenj je zato izločitveno pravico treba razumeti kot pravico vsakokratnega lastnika stvari od stečajnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v njegovi posesti, zato pravno nasledstvo stvari, ki je predmet izločitvene pravice, ne privede do nastanka nove izločitvene pravice, pač se zaradi nasledstva spremeni zgolj njen imetnik. Ob razumevanju pravkar povedanega je torej odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje pozitiven: kdor po začetku stečajnega postopka postane pravni naslednik izločitvenega upnika, lahko uveljavlja izločitveno pravico svojega pravnega prednika. Tožeča stranka bi namreč lahko izven insolvenčnih pravil zoper stečajno dolžnico v vsakem primeru vložila (tudi) vindikacijsko tožbo in ker je uveljavljanje izločitvene pravice v stečajnem postopku po svoji vsebini treba razumeti kot vrnitveni zahtevek, ni mogoče najti razumnih argumentov, da tožeča stranka (novi izločitveni upnik) svojih pravic ne bi mogla uveljavljati (tudi) na podlagi pravil, ki veljajo v stečajnem postopku.

11. Ob zgoraj pojasnjenem se stališče sodišč nižjih stopenj, da tožeča stranka z zahtevkom za uveljavitev izločitvene pravice ne more uspeti, ker je bila prodajna pogodba med prodajalcem B. B. in tožečo stranko sklenjena po začetku stečajnega postopka, zaradi česar tožeča stranka _ob začetku_ stečajnega postopka ni imela izločitvene pravice, izkaže za materialnopravno zmotno. Revizijsko sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo ter v skladu z drugim odstavkom 380. člena ZPP zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče namreč ni obravnavalo pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na dejstvo, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da prodajalec - B. B. sploh ni bil lastnik spornih premičnin, zato je ostala pritožba tožeče stranke v tem pogledu nepreizkušena (neizčrpana). V obravnavanem sporu je namreč ob pojasnjenem materialnopravnem stališču treba ugotoviti, ali je bil prodajalec B. B. lastnik spornih premičnin in ali je lastninsko pravico na premičninah prenesel na kupko - tožečo stranko.

**Odločitev o stroških revizijskega postopka**

12. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 To je skladno z ustavnopravno koncepcijo lastnine iz 67. člena Ustave RS.