Jedro

Relevantna grožnja je le tista, ki povzroči pri oporočitelju utemeljen strah. Med vsebino oporoke in grožnjo mora biti tudi vzročna zveza, kar pomeni, da konkretno oporočiteljica ne bi napravila sporne oporoke brez utemeljenega strahu, ki ga je povzročila grožnja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnice so dolžne v petnajstih dneh tožencu povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 339,31 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo zahtevek vseh treh tožnic, da je neveljavna oporoka A. Š., ki je bila sestavljena 8.4.2003 v obliki notarskega zapisa IO 4/2003. 2.Pritožbeno sodišče je s sodbo zavrnilo pritožbo tožnic proti prvostopenjski sodbi. Stališče obeh sodišč je, da tožnice niso trdile (in tudi ne dokazale), da je sedaj pokojna A. Š. napravila sporno oporoko zaradi pravno relevantne prisile toženca.

3.Tožnice so vložile revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi „razlogov iz 2. in 3. točke I. odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP“. Stališče revidentk je, da je pravno relevantna prisila dokazana z listinskimi dokazi. Iz oporoke z dne 17.3.2003 je namreč razvidno, da toženec na zapustnico „vrši prisilo glede dedovanja“. Zapustnica je osebno, kar je v naši sodni praksi redkost, zapisala, da toženec nanjo vrši prisilo zaradi dedovanja, kar samo po sebi kaže na to, da prisila, ki jo tožnice zatrjujejo v postopku, predstavlja pravno upoštevno prisilo. Tožnice so tudi predlagale dokaze o tem, da je toženec en mesec preden je zapustnica zapisala oporoko dne 17.3.2003, neuspešno poskušal izsiliti podpis oporoke v prisotnosti notarja, pri čemer do navedenega zapisa ni prišlo zgolj zato, ker je zapustnica v prisotnosti notarja dejala, da navedeno oporoko podpisuje pod prisilo. Da toženec nanjo vrši prisilo, pa je zapustnica povedala tudi tožnicam. Izpodbijana oporoka zato ne more biti posledica prave zapustničine volje. Tožnice sicer niso natančneje specificirale prisile, ki jo je na zapustnico izvajal toženec, ker si ne želijo izmišljati stvari, za katere ne vedo. Razumljivo je tudi, da tožnice svoje sestre tik pred smrtjo niso podrobneje spraševale, na kakšen način je toženec nanjo vplival zaradi podpisa oporoke.

4.Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu, ki je nanjo tudi odgovoril. Revizija ni utemeljena.

5.Zapis zapustnice v oporoki z dne 17.3.2003, da je prejšnjo oporoko z dne 18.2.2003 podpisala pod pritiskom svojega moža, ne dokazuje, da je bila kasnejša (sporna) oporoka napravljena zaradi relevantne sile ali grožnje. Relevantna grožnja je le tista, ki povzroči pri oporočitelju utemeljen strah. Med vsebino oporoke in grožnjo mora biti tudi vzročna zveza, kar pomeni, da konkretno oporočiteljica ne bi napravila sporne oporoke brez utemeljenega strahu, ki ga je povzročila grožnja. Sila je uporaba fizične (telesne) moči zoper oporočiteljico z namenom, da ta pod vplivom sile izjavi določeno voljo. Če je sila taka, da siljena oseba sploh nima možnosti sama odločati, gre za tako imenovano vis absoluta. Drugače pa je, kadar je sila taka, da sicer odločilno vpliva na voljo oporočiteljice, vendar ta ohrani možnost odločanja (vis compulsiva). V takšnem primeru so predpostavke neveljavnosti oporoke smiselno enake kot pri grožnji. Vsakega ravnanja toženca, s katerim bi ta skušal doseči, da mu žena po smrti zapusti njen delež na skupnem premoženju, zato ni mogoče opredeliti kot pravno relevantno silo ali grožnjo v smislu določb 60. člena Zakona o dedovanju – ZD. Tožnice kljub pozivu prvostopenjskega sodišča niso pojasnile, na kakšen način naj bi toženec prisilil zapustnico, da napravi sporno oporoko. Glede na to, da gre pri tem za trditveno in dokazno breme tožeče stranke(1), je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek (pritožbeno sodišče pa je zato tudi pravilno zavrnilo pritožbo proti prvostopenjski sodbi).

6.Revidentke niso pojasnile, kakšne relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi storilo pritožbeno sodišče in zato revizijsko sodišče ni preizkusilo sodbe pritožbenega sodišča glede nekonkretiziranih procesnih kršitev(2).

7.Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo na podlagi 378. člena ZPP. Stroškovni izrek ima podlagi v prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj določbo prvega odstavka 7. člena ZPP.Op. št. (2): Primerjaj določbo 371. člena ZPP.