Jedro

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali je pravnomočna odločitev o zvišanju preživnine materialnopravno pravilna; - kdaj začnejo teči zakonske zamudne obresti od razlik med dotlej določenim in sedaj zvišanim zneskom preživninskega obroka, zapadlih do izdaje sodbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali je pravnomočna odločitev o zvišanju preživnine materialnopravno pravilna; - kdaj začnejo teči zakonske zamudne obresti od razlik med dotlej določenim in sedaj zvišanim zneskom preživninskega obroka, zapadlih do izdaje sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec za preživljanje mladoletne hčerke namesto preživnine, dogovorjene s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Kranju M 84/2009 z dne 25. 11. 2009 (zadeva II P 728/2008), usklajene z obvestili Centra za socialno delo Radovljica na 134,34 EUR mesečno, od 7. 4. 2014 dalje dolžan plačevati preživnino v višini 200,00 EUR mesečno, do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude s plačilom pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila; kar zahteva tožnica več ali drugače, se zavrne.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo je toženec na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: (1) ali 132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) dopušča določanje preživnine povsem na novo v primerih, ko je bila preživnina, katere zvišanje se zahteva, določena s sodno poravnavo; (2) ali je sodišče v postopku zvišanja preživnine po 132. členu ZZZDR dolžno „spremenjene potrebe upravičenca in zmožnosti zavezancev“ ugotavljati s primerjavo potreb upravičenca in zmožnosti zavezancev ob določitvi preživnine, katere zvišanje se zahteva, s trenutnimi potrebami upravičenca in zmožnostmi zavezancev; (3) ali sta sodišči uporabili pravi pristop za odločitev o zvišanju preživnine s tem, ko sta na novo ocenili vse potrebne stroške tožnice in na podlagi tega zaključili, da so se njene potrebe zvišale – zgolj zato, ker je bila s sodno poravnavo dogovorjena nižja preživnina, kar pomeni, da sta odločali, kot bi šlo za prvo določitev preživnine in ne njeno zvišanje; (4) ali je pristop (metoda), ki sta jo uporabili sodišči pri odločitvi o zvišanju preživnine, skladna z institutom pravnomočnosti oziroma ali sta sodišči s tem, ko sta pri zvišanju preživnine upoštevali vse okoliščine, ki se jih upošteva pri vsaki določitvi preživnine, posegli v pravnomočnost sodne poravnave (pravico do sodnega varstva – prvi odstavek 23. člena Ustave RS) in obšli določbo ZPP, da je mogoče sodno poravnavo izpodbiti le s tožbo za njeno razveljavitev (392. člen ZPP v zvezi s 158. členom Ustave RS); (5) ali je tožba za zvišanje preživnine, v kateri niso konkretno zatrjevane in vrednostno izkazane spremenjene okoliščine, sklepčna; (6) ali je sodba o zvišanju preživnine, v katere obrazložitvi niso konkretno ugotovljene in vrednostno oziroma procentualno obrazložene spremenjene okoliščine (glede potreb otroka in zmožnosti zavezancev) oziroma iz katere obrazložitve ni jasno, katere potrebe upravičenca, zakaj in za koliko so se povečale, skladna s 132. členom ZZZDR; (7) ali ima sodišče v primeru, ko je preživnina določena v sodni poravnavi, v postopku zvišanja preživnine pravico oziroma zakonsko podlago, da ne glede na neizkazane spremenjene potrebe upravičenca preživnino določi čisto na novo in s tem sodno poravnavo dejansko razveljavi; (8) ali je za odločanje o tožbenem zahtevku za zvišanje preživnine res pomembno samo to, kakšno je razmerje med prihodki obeh staršev v trenutku sojenja o zvišanju preživnine, ne pa tudi, kakšni so bili prihodki staršev ob določitvi preživnine, ki se zvišuje; (9) ali sta sodišči v izpodbijanih sodbah odgovorili na toženčeve navedbe oziroma pritožbene očitke, da se tožničine potrebe niso povečale in da na njeni strani po določitvi preživnine 25. 11. 2009 ni nobenih spremenjenih okoliščin, ki bi utemeljevale zvišanje preživnine, oziroma ali obrazložitev izpodbijanih sodb v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. in 23. člena Ustave RS, sodba višjega sodišča pa tudi pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS; (10) ali je višje sodišče odgovorilo na pritožbene očitke, da bi bilo pri presoji spremembe dohodkov matere treba upoštevati, da so njeni dohodki bistveno višji kot ob določitvi preživnine 25. 11. 2009, saj se ji je plača povišala za 1 %, ima pa tudi dodatne dohodke iz dejavnosti s. p., ki so višji, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa tudi dodatne dohodke iz drugega pogodbenega dela in iz osnovne kmetijske dejavnosti, katerih ob sklenitvi sodne poravnave ni imela in zato predstavljajo spremenjeno okoliščino, ki povečuje materine zmožnosti za tožničino preživljanje, sodišče prve stopnje pa jih v izračunu povečanja materinih dohodkov neupravičeno ni upoštevalo, oziroma ali obrazložitev višjega sodišča v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. in 23. člena Ustave RS ter pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS; (11) ali sta sodišči v izpodbijani sodbi odgovorili na toženčeve navedbe oziroma pritožbene očitke, da bi bilo pri presoji sprememb njegovih preživninskih zmožnosti treba upoštevati poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja ter njegove spremenjene družinske razmere ter s tem povezane višje bivanjske stroške, oziroma ali obrazložitev izpodbijanih sodb v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. in 23. člena Ustave RS, sodba višjega sodišča pa tudi pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS; (12) ali je presoja sodišč, da so prihodki toženca in tožničine matere medsebojno primerljivi, materialnopravno pravilna; (13) kdaj začnejo teči zakonske zamudne obresti od povišanja preživninskih obrokov, zapadlih do izdaje sodbe; (14) ali preživninski zavezanec res pride v zamudo že s samo vložitvijo tožbe za zvišanje preživnine – ne glede na podane ugovore o zmanjšanju njegovih preživninskih zmožnosti in tudi, če v tožbi zvišane potrebe upravičenca niso nominalno zatrjevane. Gre za pravna vprašanja, glede katerih sodne prakse Vrhovnega sodišča RS ni, praksa višjih sodišč pa je neenotna. Toženec opozarja, da je o 4. in 5. vprašanju Vrhovno sodišče RS s sklepom II DoR 100/2015 z dne 30. 7. 2015 revizijo že dopustilo.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).