Jedro

Vloga predlagatelja je po vsebini podobna reviziji, pri čemer utemeljitev revizijskih razlogov oziroma obrazložitev, zakaj je sodišče druge stopnje vprašanja rešilo nezakonito, samo po sebi ne pomeni utemeljitve pomembnosti predlaganih pravnih vprašanj. Predlagatelj v predlogu ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine, ker naj bi tožena stranka z objavami v mediju A. presegla meje pravice do svobode izražanja ter na nesorazmeren in nedopusten način posegla v njeno pravico do varstva dobrega imena oziroma ugleda. Zavrnilo je tudi zahtevek za objavo sodbe in opravičila.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in izpodbijano sodbo potrdilo (I. točka izreka). Zavrglo je odgovor tožeče stranke na odgovor na pritožbo (II. točka izreka) ter tožeči stranki naložilo povračilo pritožbenih stroškov tožene stranke (III. točka izreka).

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj v svojem predlogu, kjer je zastavil tri pravna vprašanja na temo obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti, ni zadostil. 7. Vloga predlagatelja je po vsebini podobna reviziji, pri čemer utemeljitev revizijskih razlogov oziroma obrazložitev, zakaj je sodišče druge stopnje vprašanja rešilo nezakonito, samo po sebi ne pomeni utemeljitve pomembnosti predlaganih pravnih vprašanj. Predlagatelj v predlogu tako ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj (367.a člen ZPP). Utemeljitev pomembnosti se zahteva za vsako postavljeno vprašanje posebej in zgolj tehnično kopiranje zakonske določbe 367.a člena ZPP oziroma njen povzetek ni dovolj.1 Od predlagatelja se v okviru tega kriterija zahteva, da v predlogu obrazloži dilemo, ki jo odpira pravni institut, ki je bil uporabljen v izpodbijani sodbi, in bo z intervencijo Vrhovnega sodišča v okviru odgovora na vprašanje razčiščena, to pa bo predstavljalo doprinos k zagotovitvi pravne varnosti, razvoju prava preko sodne prakse ali enotni uporabi prava, kar presega pomen konkretne zadeve (367.a člen ZPP)

8. Predlagateljev predlog je s posplošeno trditvijo, "da je odgovor na zastavljena vprašanja pomemben zaradi zagotovitve pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse," z vidika utemeljitve navedenega kriterija vsebinsko prazen. Prav tako predlagatelj za potrditev svoje pavšalne trditve, "da izpodbijana odločitev odstopa od podobnih primerov, ki so bili obravnavani v dosedanji sodni praksi," ne navede nobenega primera iz sodne prakse. Ker tako predlagatelj ni izpolnil formalnih predpostavk za odločanje o predlogu za dopustitev revizije, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP njegov predlog zavrglo.

9. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj: Sklep VS RS III DoR 56/2022 z dne 17. 3. 2022 in Sklep VS RS III DoR 1/2023 z dne 18. 11. 2022.