Jedro

Na območju, urejenim z zazidalnim načrtom, je dopustna le gradnja, ki jo zazidalni načrt izrecno dovoljuje.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke (revident) zoper odločbo Upravne enote Domžale z dne 16. 3. 2009, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 12. 8. 2009, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil zahtevo tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo bazne postaje za mobilno telefonijo na zemljišču s parcelno številko 1 k. o. T. 2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in tudi razlogom tožene stranke v obrazložitvi njene odločbe. Sklicuje se na določbe 74. c člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1, 27., 28. in 30. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – ZUN, tretji odstavek 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt, 7. člena Zakona o elektronskih komunikacijah – ZEKom.

3. Revident utemeljuje dovoljenost revizije z izpolnjevanjem pogojev, določenih v 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbi in podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

K 1. točki izreka:

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. V obravnavani zadevi je revizija dovoljena, saj se Vrhovno sodišče o pomembnem pravnem vprašanju, od katerega je odvisna odločitev (obravnavano je v nadaljevanju), doslej bodisi ni izreklo, bodisi v njegovi dosedanji praksi njegova stališča niso tako podrobno pojasnjena, da bi nanje dajala neposreden jasen odgovor (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).

7. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje: dovoljenost gradnje bazne postaje mobilnih komunikacij na območju zazidalnega načrta, ki se opira na določbe ZUN, pri čemer zazidalni načrt dovoljuje tudi odstopanja, oziroma možnost odmikov od obstoječe javne infrastrukture, posebej pa gradnje infrastrukturnih objektov za potrebe mobilnih komunikacij ne dovoljuje.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. Revizijski ugovor zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

10. Po določbi 74. c člena ZGO-1 pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, če ugotovi med drugim, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom (druga alineja prvega odstavka). Po določbi tretjega odstavka 96. člena ZPNačrt do uveljavitve občinskega prostorskega načrta ostanejo v veljavi prostorski akti občine, ki jih je ta sprejela na podlagi ZUN. ZUN v 1. točki drugega odstavka 27. člena uvršča zazidalne načrte med prostorske izvedbene načrte, s katerimi se po določbi prvega odstavka 28. člena podrobneje določijo urbanistični, oblikovalski, gradbeno-tehnični, tehnološki in drugi pogoji za zagotovitev ustreznih bivalnih, delovnih in proizvodnih razmer ter ukrepi za ohranjevanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. S prostorskim izvedbenim načrtom se tudi podrobneje določijo pogoji za opremljanje s prometnimi, energetskimi, komunalnimi in drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami, ki so potrebni za normalno bivanje in delo na obravnavanem območju. Po tretji alineji 30. člena ZUN se v zazidalnem načrtu določijo prostorski pogoji z rešitvami prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez. Po tretjem odstavku 40. člena ZUN odlok (o prostorskem izvedbenem načrtu) določi tudi tolerance pri gabaritih in namembnosti objektov oziroma naprav.

11. Glede na navedene zakonske določbe je na območju, urejenim z zazidalnim načrtom, dopustna le gradnja, ki jo zazidalni načrt izrecno dovoljuje. Ker v obravnavani zadevi Odlok o zazidalnem načrtu za Obrtno industrijsko cono Trzin (v nadaljevanju zazidalni načrt), ki ureja območje sporne gradnje, sicer predvideva izvedbo komunalne infrastrukture na področju telekomunikacije, ne predvideva pa niti v tekstualnem niti v grafičnem delu zazidalnega načrta bazne postaje za mobilno telefonijo, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je v obravnavani zadevi odločitev prvostopenjskega upravnega organa, ki je zavrnil izdajo gradbenega dovoljenja za bazno postajo za mobilno telefonijo na v odločbi navedenem zemljišču, pravilna in zakonita. Tudi revident v reviziji sam ugotavlja, da zazidalni načrt izrecno ne dovoljuje gradnje infrastrukturnih objektov za potrebe mobilnih komunikacij. Revident se sicer sklicuje na odmik in odstopanja, vendar z razlago pojmov odmika in odstopanja ni mogoče priti do dovoljenosti sporne gradnje v zazidalnem načrtu. Določbe zazidalnega načrta, ki se nanašajo na odmike (odmik - vmesna razdalja po SSKJ) od obstoječe (torej že zgrajene in dovoljene) javne infrastrukture in na odstopanja od predpisanih vertikalnih gabaritov stavb na določeni parceli, se ne nanašajo na gradnjo bazne postaje za mobilno telefonijo, čeprav bi se ta zgradila na nepremičnini, kjer že stoji legalno zgrajeni poslovni objekt, kot to zmotno meni revident. Takšen objekt bi moral biti z zazidalnim načrtom izrecno predviden, saj v nasprotnem primeru takšna gradnja ni skladna s prostorskim aktom, oziroma ni izpolnjen pogoj iz druge alineje prvega odstavka 74. c člena ZGO-1. Zato določbe o tolerancah ne morejo priti v poštev.

12. Ni utemeljen revizijski ugovor, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo določb ZEKom. Po določbi prvega odstavka 7. člena ZEKom, na katero se sklicuje revizija, morajo biti elektronska komunikacijska omrežja in pripadajoča infrastruktura, ki je namenjena za povezovanje z javnimi komunikacijskimi omrežji in za izvajanje javnih komunikacijskih storitev, grajena v skladu s predpisi o urejanju prostora, graditvi objektov, vključno z njihovimi bistvenimi lastnostmi, in o varstvu okolja ter morajo delovati v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo varnost delovanja elektronskega komunikacijskega omrežja, njegovo celovitost, medsebojno delovanje storitev in priključevanje telekomunikacije terminalske opreme. Tudi iz te zakonske določbe ne izhaja, da bi bila gradnja elektronske komunikacijske infrastrukture, katere del je bazna postaja za mobilno telefonijo, izvzeta iz predpisov o urejanju prostora in graditvi objektov.

13. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. V čem naj bi bila bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, ki jo kot revizijski razlog navaja revident, pa v reviziji ni obrazloženo. Zato revizijski ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 14. Ker nista podana razloga, zaradi katerih je bila revizija vložena, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka:

15. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.