Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „1. Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka dne 14. 7. 2011 podala tožeči stranki, nezakonita in se razveljavi.

2. Ugotovi se, da tožeči stranki delovno razmerje na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni prenehalo, ampak še traja.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki vzpostaviti delovno razmerje po odpovedani pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 9. 2006, jo pozvati nazaj na delo ter jo za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prijaviti v vsa socialna zavarovanja, ji obračunati bruto plačo in ji po plačilu davkov in prispevkov izplačati neto plačo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznih mesečnih zneskov plače dalje do plačila ter ji priznati vse druge pravice in denarne prejemke iz delovnega razmerja, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse v roku 8 dni pod izvršbo.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.167,92 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo.“ Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 728,64 EUR v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ki se glasi:

1. Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka dne 14. 7. 2011 podala tožniku, nezakonita in se razveljavi.

2. Ugotovi se, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 14. 7. 2011 ni prenehalo, ampak še traja. Tožena stranka je dolžna tožniku vzpostaviti delovno razmerje po odpovedani pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 9. 2006, ga pozvati nazaj na delo ter ga za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prijaviti v vsa socialna zavarovanja, mu obračunati bruto plačo in mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov plače dalje do plačila in mu priznati vse druge pravice in denarne prejemke iz delovnega razmerja, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v roku 8 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik rojen 15. 5. 1952 in da je bil ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi star 59 let. Sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da bo na podlagi obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 18. 7. 2011 tožnik minimalne pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 36. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predvidoma pridobil 27. 6. 2013, ko bo dopolnil starost 61 let ter 40 let pokojninske dobe, vključno z dodano dobo. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v nasprotju s 36. členom ZPIZ-1 in 114. členom ZDR v obdobje, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, štelo tudi dodatno dobo. V 36. členu ZPIZ-1 so natančno določeni minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Že iz jezikovne razlage tega zakonskega določila jasno izhaja, da se dodana doba pri presoji izpolnjevanja minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne upošteva. Tožnik bo namreč 27. 6. 2013 imel le 34 let in 10 dni delovne dobe. Upoštevanje dodatne dobe delavca pri izpolnjevanju minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine bi pomenilo nedopustno zoževanje varstva starejših delavcev, določenega v 114. členu ZDR. Poudarja, da nikoli ni dal pisnega soglasja za odpoved pogodbe o zaposlitvi ter da nima minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Tožena stranka se je za prenehanje delovnega razmerja s tožnikom odločila šele takrat, ko je preko svojih pooblaščencev od … fakultete Univerze v …., od Ministrstva za ... ter od Zavoda RS za zaposlovanje pridobila podatke in mnenje v zvezi z izpolnitvijo pogojev za upokojitev tožnika. Poudarja, da gre za osebne podatke tožnika, za pridobitev katerih bi tožena stranka potrebovala soglasje tožnika. Sodišče prve stopnje je na podlagi listine z dne 31. 3. 2011 zaključilo, da je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljen in dokazan. Tožena stranka je tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedala 14. 7. 2011, obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa mu je podala že 18. 1. 2011. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je očitno nezakonita tudi iz razloga, ker delovno mesto ni bilo ukinjeno ter je na tem delovnem mestu sedaj zaposlena druga delavka. Navaja, da so resnični razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi povsem drugačni. Sodišče prve stopnje trditev tožnika glede diskriminacije ni preverilo. Za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja bi moralo sodišče prve stopnje izvesti tudi dokaz z zaslišanjem A.A. in zakonitega zastopnika tožene stranke. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne. Iz same definicije dodane dobe izhaja, da se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Upoštevanje dodatne dobe pri ugotavljanju, kdaj bo tožnik izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, je v skladu z namenom instituta varstva starejših delavcev.

Z vlogo z dne 24. 9. 2012 tožnik prereka navedbe tožene stranke iz odgovora na pritožbo, z vlogo z dne 28. 9. 2012 pa tožena stranka odgovarja navedbam tožnika iz vloge, dodatno pa na navedbe tožene stranke odgovarja tožnik z vlogo z dne 10. 10. 2012, na njegove navedbe pa odgovarja z vlogo z dne 9. 11. 2012 tožena stranka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov utemeljen, in da je bila odpoved podana pravočasno. Ugotovilo je tudi, da je tožena stranka tožniku lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi brez njegovega soglasja, ker mu je bila zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Zato je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Po določbi prvega odstavka 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. list RS št. 42/2002 in naslednji) delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Varstvo pa ne velja v primeru, če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino (1. alinea drugega odstavka 114. člena ZDR). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi star 59 let. Iz obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 18. 7. 2011 je razvidno, da bo tožnik pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 36. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ -1, Ur. list RS št. 106/99 in naslednji) predvidoma pridobil 27. 6. 2013, ko bo dopolnil starost 61 let (in 1 mesec ter 12 dni) ter 40 let pokojninske dobe, vključno z dodano dobo. Ob ugotovitvi, da je tožniku zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino, je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožnik ne uživa varstva po določbi 114. člena ZDR. Pritožbeno sodišče se z razlogovanjem sodišča prve stopnje ne strinja.

V konkretnem primeru je tožnik že pridobil status starejšega delavca in je torej varovan pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tožnik bo imel na dan 27. 6. 2013 (ko mu bo poteklo nadomestilo na zavodu za zaposlovanje) 34 let in 10 dni delovne dobe ter 61 let starosti. Pravica do starostne pokojnine pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje, določene v 36. členu ZPIZ-1. Po navedenem členu, ki določa minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe, če zavarovanec ni dopolnil 40 let pokojninske dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 63 let, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe. Če pa ima dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let. Vsi navedeni upokojitveni pogoji se štejejo kot minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kar pomeni, da starejši delavec, ki je izpolnil navedene minimalne pogoje po prvem, drugem ali tretjem odstavku 36. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne uživa več posebnega pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 114. členu ZDR. Pri uporabi 114. člena ZDR pa v izračun minimalnih upokojitvenih pogojev ni mogoče šteti vseh tistih obdobij, ki znižujejo starostno mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter dodane (193. člen ZPIZ-1) in prištete dobe, saj gre za okoliščine oziroma obdobja, za katera se zavarovanec sam odloči, ali jih bo uveljavljal za izpolnitev upokojitvenih pogojev.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da bo tožnik izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 36. členu ZPIZ-1 dne 27. 6. 2013, ko bo dopolnil starost 61 let ter 40 let pokojninske dobe, vključno z dodano dobo. Ker pri izračunu minimalnih upokojitvenih pogojev ni mogoče šteti dodatne dobe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik tudi po izteku maksimalne dobe 25 mesecev, ko lahko prejema nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, še vedno ne bo izpolnjeval minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki so določeni v prvem odstavku 398. člena ZPIZ-1. Zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, podana tožniku dne 14. 7. 2011 brez njegovega soglasja, nezakonita.

Posledica ugotovljene nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov je tudi ugoditev reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku tožnika.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Odločitev o pravdnih stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP. Tožnik je v postopku uspel v celoti, zaradi česar je upravičen do povrnitve utemeljeno priglašenih stroškov pred sodiščem prve stopnje (154. in 155. člen ZPP).

Potrebni stroški tožnika pred sodiščem prve stopnje odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. list RS št. 67/2008 in naslednji) znašajo 1.167,92 EUR (nagrada za postopek po tar. št. 3100 - 477,10 EUR, nagrada za narok po tar. št. 3102 – 440,40 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 – 20,00 EUR, potni stroški po tar. št. 6003- 42,92 EUR , 20% DDV po tar. št. 6007).

Tožnik je s pritožbo uspel, zato mu je tožena stranka dolžna povrniti pritožbene stroške, ki znašajo 728,64 EUR (nagrada za postopek po tar. št. 3210, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 - 20,00 EUR, 20% DDV po tar. št. 6007).