Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali ima tožnik v individualnem delovnem sporu pravni interes za ugotovitveni zahtevek, da je bila kršena prepoved diskriminacije?“

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali ima tožnik v individualnem delovnem sporu pravni interes za ugotovitveni zahtevek, da je bila kršena prepoved diskriminacije?“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki pa ga tožnik ni priložil predlogu za dopustitev revizije, zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 4. 10. 2013 o neizbiri tožnika na razpisano delovno mesto učitelja strokovno teoretičnih predmetov didaktičnega pouka in ugotovitev, da je tožena stranka kršila zakonsko prepoved diskriminacije tožnika.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Soglašalo je s stališčem sodišča prve stopnje, da neizbrani kandidat ne more v sodnem postopku zahtevati razveljavitve obvestila o neizbiri, kar pomeni, da tudi ne more uveljaviti razveljavitve razpisanega postopka in izbire drugega kandidata. Soglašalo je tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve kršitve prepovedi diskriminacije. Neizbrani kandidat za takšno tožbo nima pravnega interesa, saj ima možnost uveljaviti dajatveni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije. Pri tem se je sklicevalo na stališče Vrhovnega sodišča v sodbi VIII Ips 126/2009, na katero se je sklicevalo že sodišče prve stopnje.

3. Tožnik je vložil pravočasni predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali ima tožnik v takšnem delovnem sporu pravni interes za ugotovitveni zahtevek glede kršitve prepovedi diskriminacije. Navaja, da je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da naj bi iz določb 6. in 8. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) izhajalo, da neizbrani kandidat lahko uveljavlja zgolj odškodnino zaradi kršitve prepovedi diskriminacije. Trditev je povsem zgrešena, saj v 6. členu ZDR-1 o tem ni ničesar, 8. člen ZDR-1 pa je potrebno razumeti tako, da se delodajalcu za kršitev prepovedi diskriminacije izrecno nalaga tudi odškodninska odgovornost. V takšni zakonski določbi ni podlage za nedopustno restriktivno interpretacijo (contra libertatem namesto in favorem libertatis), da se delavec pretrpljeni diskriminaciji ne bi smel upreti tudi zgolj z ugotovitveno tožbo. Sodišče druge stopnje se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 126/2009 z dne 11. 1. 2011, čeprav tožnik v njej ni dobil odgovora na svojo trditev, da ima pravni interes za ugotovitveni zahtevek glede kršitve prepovedi diskriminacije, ker ga je postavil tudi z namenom, da bi tožena stranka prenehala s protipravnimi ravnanji. V tej zadevi tožnik svoj pravni interes dodatno utemeljuje s temeljno ustavno pravico do spoštovanja človekovega dostojanstva. V skladu s petim odstavkom 200. člena ZDR-1 je neizbranemu kandidatu, ki meni, da je bila kršena zakonska prepoved diskriminacije zagotovljeno sodno varstvo. Zagotovljeno je kakršnokoli sodno varstvo, ne le z odškodninsko tožbo.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče na podlagi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa nižjih sodišč ni enotna ali če gre za pravno vprašanje, glade katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so podani pogoji za dopustitev revizije, zato jo je dopustilo glede vprašanja, ki je navedeno v izreku tega sklepa.