Jedro

Po 5. odstavku 200. člena ZDR-1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Iz določb 6. in 8. člena ZDR-1 pa izhaja, da lahko neizbrani kandidat uveljavlja zgolj odškodnino zaradi kršitve prepovedi diskriminacije.

Neizbrani kandidat ne more v sodnem sporu zahtevati razveljavitve obvestila o neizbiri kandidata, kar pomeni, da tudi razveljavitve razpisnega postopka in izbire drugega kandidata ne more uveljavljati. Z ugotovitveno tožbo ni mogoče uveljavljati ugotovitve kršitve prepovedi diskriminacije. Za takšno tožbo neizbrani kandidat nima pravnega interesa, saj ima možnost uveljavljati dajatveni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije (po določbah 8. člena v zvezi s 6. členom ZDR-1), vendar le v prekluzivnem roku, ki je določen v citiranem 5. odstavku 200. člena ZDR-1. Zato je bila tožba za razveljavitev obvestila o neizbiri kandidata zavržena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke s tožbenimi zahtevkom, ki se glasi: „1. Razveljavi se sklep tožene stranke št. ... z dne 4. 10. 2013 o neizbranosti (pravilno: neizbiri) tožnika na razpisano delovno mesto učitelj strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega pouka.

2. Ugotovitev, da je tožena stranka kršila zakonsko prepoved diskriminacije tožnika po prvem, drugem in tretjem odstavku 6. člena ZDR-1 pri izbiri kandidatov za zaposlitev na delovno mesto učitelja strokovno teoretičnih predmetov, po načelu enakih možnosti in obravnavanja, saj ravno tretji odstavek 6. člena ZDR-1 prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo, zaradi katere koli osebne okoliščine iz prvega odstavka tega člena. Neposredna diskriminacija obstaja, če je oseba zaradi določene osebne okoliščine bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot druga oseba. Posredna diskriminacija zaradi osebne okoliščine obstaja, kadar je oseba z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem položaju kot druge osebe, razen če ta predpis, merilo ali prakso objektivno upravičuje zakoniti cilj in če so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.

3. Tožena stranka je tožniku dolžna povrniti stroške postopka, vse v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe“ (I. točka izreka sklepa).

Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 582,33 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v 30 dnevnem roku po prejemu obvestila delodajalca v skladu z določbo 5. odstavka 200. člena ZDR-1 vložil tožbo, ker meni, da je bila pri izbiri kandidata kršena zakonska prepoved diskriminacije. V pritožbi ugovarja zaključku sodišča, da ne izkazuje pravnega interesa (pravne koristi) za vložitev ugotovitvene tožbe. Poudarja, da je bil na delovnem mestu učitelja strokovnih teoretičnih predmetov in praktičnega pouka zaposlen pri toženi stranki od 4. 9. 2012 do 30. 6. 2013 po pogodbi o zaposlitvi št. ..., ki je bila sklenjena za določen čas, vendar se v skladu z delovno pravno zakonodajo manj kot trimesečna prekinitev ne šteje za prekinitev dveletnega obdobja, po katerem se zaposlitev za določen čas transformira v zaposlitev za nedoločen čas. Kljub temu je tožena stranka na isto delovno mesto zaposlila drugega kandidata, kar izkazuje, da je tožena stranka izključila vse možnosti tožnika, da po dolgoletni praksi in uveljavljanju v dejavnosti vzgoje in izobraževanja uveljavi svoje pravice do dela in iz dela, torej da dobi možnost zaposlitve za nedoločen čas in s tem pripadajoče pravice. Zakoniti zastopnik tožene stranke A.A. v svoji izpovedi zavaja sodišče, saj se sestanek strokovnega aktiva, o katerem sta izpovedali obe stranki, ne nanaša na pogodbo o delu med strankama z dne 1. 9. 2011, temveč je sestanek aktiva potekal konec junija 2013, ko je bil tožnik pri toženi stranki še redno zaposlen za določen čas. Po členu 40/1 Pravilnika o šolski dokumentaciji v srednjih šolah morajo biti sestanki dokumentirani, torej bi tožena stranka morala predložiti dokaze za svoje navedbe v obliki zapisnika omenjene seje strokovnega aktiva ali po predlogu obeh strank zaslišati navedene priče. Pravni interes za ugotovitveno tožbo je podan v primeru, ko je stranka negotova glede svojega pravnega položaja. Te negotovosti pa v konkretnem primeru ne bi bilo več, če bi bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je tožena stranka pri izbiri kandidata (tožnika) na razpisano delovno mesto ravnala diskriminatorno. Tožnik smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeni preizkus je pokazal, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in sprejelo tudi materialnopravno pravilno odločitev.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja odločilna dejstva: - tožnik se je z vlogo z dne 29. 8. 2013 prijavil pri toženi stranki na razpisano delovno mesto učitelj strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega pouka v programih strojni tehnik in mehatronik operater; - tožena stranka je z dopisom št. ... z dne 4. 10. 2013 tožniku poslala obvestilo neizbranemu kandidatu, s katerim ga je seznanila, da je na delovno mesto, za katerega je kandidiral, izbrala drugega kandidata; - tožnik je v tožbi uveljavljal tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval razveljavitev obvestila o izbiri ter ugotovitev, da je tožena stranka pri izbiri kandidata na razpisano delovno mesto kršila zakonsko prepoved diskriminacije.

6. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo tožbo v obravnavani zadevi in svojo odločitev oprlo na pravilno pravno podlago, zlasti na določbo 200. člena ter 6. in 8. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 – ZDR-1). Po 5. odstavku 200. člena ZDR-1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Iz določb 6. in 8. člena ZDR-1 pa izhaja, da lahko neizbrani kandidat uveljavlja zgolj odškodnino zaradi kršitve prepovedi diskriminacije. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da neizbrani kandidat ne more v sodnem sporu zahtevati razveljavitve obvestila o neizbiri kandidata, kar pomeni, da tudi razveljavitve razpisnega postopka in izbire drugega kandidata ne more uveljavljati. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da z ugotovitveno tožbo ni mogoče uveljavljati ugotovitve kršitve prepovedi diskriminacije. Za takšno tožbo neizbrani kandidat nima pravnega interesa, saj ima možnost uveljavljati dajatveni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije (po določbah 8. člena v zvezi s 6. členom ZDR-1), vendar le v prekluzivnem roku, ki je določen v citiranem 5. odstavku 200. člena ZDR-1. Takšno stališče je bilo v podobnih primerih že zavzeto v sodni praksi (npr. v odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 126/2009 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 259/2008, na katero se je sklicevalo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu). Tožnik odškodninskega zahtevka zaradi kršitve prepovedi diskriminacije ni uveljavljal v zakonskem prekluzivnem roku, ampak je vložil le ugotovitveno tožbo za ugotovitev kršitve prepovedi diskriminacije in zahteval razveljavitev obvestila o neizbiri kandidata. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo njegovo tožbo, ker za uveljavljanje zahtevkov, kot jih je postavil tožnik, ni dopustno sodno varstvo. Zato so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene.

7. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker niso bili priglašeni.