Jedro

225. člen ZPIZ-1 se res sklicuje na šesto alinejo prvega odstavka 204. člena ZPIZ-1, ki kot vrsto prihodkov obveznega zavarovanja določa prispevke delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem za zavarovance iz četrtega odstavka 430. člena tega zakona, moral pa bi se sklicevati na sedmo alinejo prvega odstavka 204. člena ZPIZ-1, vendar pa je navedeno neskladje po mnenju Vrhovnega sodišča zgolj redakcijska napaka zakonodajalca v besedilu predpisa, ki je povsem očitna in nedvoumna ter se v ničemer ne nanaša na veljavnost predpisa, prav tako tudi ne na vsebino in smisel določbe ali na njeno spreminjanje glede na predhodno veljavno besedilo.

Tako iz naslova določbe kot tudi iz samega besedila je povsem jasno, da 225. člen ZPIZ-1 določa zavezance za posebne primere zavarovanja, med katerimi so glede na 26. člen ZPIZ-1 tudi dijaki ter študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov. Ker je revidentka pooblaščeni študentski servis, pri kateri so prek napotnic delo opravljali študentje in dijaki, je na podlagi 225. člena ZPIZ-1 zavezanka za plačilo prispevkov za te študente in dijake.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentke) zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Kranj, št. DT 4290-448/2009-2 07011-23 z dne 31. 3. 2010, s katero je prvostopni davčni organ zavrnil revidentkin zahtevek za vračilo že plačanih pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja v višini 673.235,75 EUR. Ministrstvo za finance je revidentkino pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega davčnega organa z odločbo, št. DT-499-22-40/2010-2 z dne 18. 4. 2011, kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom, s katerimi sta davčna organa prve in druge stopnje utemeljila svoji odločbi, in se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje kot na razloge sodbe. Glede na tožbene navedbe še dodaja, da je zatrjevano neskladje med 225. in 204. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) le formalna (redakcijska) napaka, ki pa glede na siceršnjo jasnost besedila omenjenih členov in zakona kot celote ne vzpostavlja dvoma, da so pooblaščeni študentski servisi oziroma agencije za posredovanje dela dijakov in študentov zavezanci za plačilo prispevkov za dijake in študente, ki prek njih opravljajo delo.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo vlaga revidenka revizijo in se glede njene dovoljenosti sklicuje na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Prvostopenjsko sodbo izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava ter Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odpravi odločbi davčnih organov, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. V obravnavanem primeru vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta presega zahtevani znesek, saj znaša 673.235,75 EUR. Ker je revizija dovoljena že na podlagi vrednostnega kriterija, revizijsko sodišče ni preizkušalo pogojev za njeno dovoljenost še na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katero je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje, in na katero je revizijsko sodišče po drugem odstavku 85. člena ZUS-1 vezano, izhaja, da je revidentka iz naslova izdanih napotnic za opravljanje začasnega študentskega dela, ki ga urejata Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti in Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, v obdobju od 31. 12. 2006 do 27. 2. 2009 plačevala pavšalne prispevke za osebe, ki so opravljale delo prek študentske napotnice. Ker so bili po revidentkinem mnenju prispevki plačani v zmoti in brez ustrezne zakonske podlage, je revidentka na podlagi 228. člena ZPIZ-1 oziroma 97. člena Zakona o davčnem postopku vložila zahtevek za vračilo plačanih prispevkov.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali je revidentka kot študentski servis na podlagi ZPIZ-1 zavezanka za plačilo prispevkov za dijake in študente na dodiplomskem in podiplomskem študiju, ki prek nje opravljajo delo na podlagi izdanih napotnic za opravljanje začasnega študentskega dela.

9. ZPIZ-1 v 26. členu določa, da so za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, kot poseben primer zavarovanja med drugim obvezno zavarovani tudi dijaki ter študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov.(1) V 225. členu ZPIZ-1 je zakonodajalec kot zavezance za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja določil tri vrste zavezancev, in sicer pravne in fizične osebe, pri katerih so te osebe (zavarovanci) na usposabljanju ali delu, pooblaščene študentske servise in agencije za posredovanje dela dijakov in študentov ter organizatorje del in akcij, v katerih te osebe sodelujejo.

10. Revidentka sicer pravilno opozarja, da se 225. člen ZPIZ-1 sklicuje na šesto alinejo prvega odstavka 204. člena ZPIZ-1, ki kot vrsto prihodkov obveznega zavarovanja določa prispevke delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem za zavarovance iz četrtega odstavka 430. člena tega zakona, moral pa bi se sklicevati na sedmo alinejo prvega odstavka 204. člena ZPIZ-1, ki kot vrsto prihodkov obveznega zavarovanja opredeljuje prispevke za posebne primere zavarovanja. Vendar pa gre tudi po mnenju Vrhovnega sodišča zgolj za redakcijsko napako zakonodajalca v besedilu predpisa, ki je povsem očitna, vidna in nedvoumna ter se v ničemer ne nanaša na veljavnost predpisa, prav tako tudi ne na vsebino in smisel določbe ali na njeno spreminjanje glede na predhodno veljavno besedilo.(2) Kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, je do nedoslednosti v 225. členu ZPIZ-1 pri sklicevanju na šesto namesto na sedmo alinejo prvega odstavka 204. člen ZPIZ-1 prišlo pri sprejemu novele ZPIZ-1C(3). Sprememba je v besedilo prvega odstavka 204. člena ZPIZ-1 dodala novo šesto alinejo, dotedanja šesta alineja (posebni primeri zavarovanja, kamor, kot rečeno, spada tudi občasno delo študentov in dijakov na podlagi napotnic) pa je tako postala sedma alineja. Do ustreznega redakcijskega popravka 225. člena, ki se je do sprejetja novele ZPIZ-1 skliceval na šesto alinejo, po sprejemu pa bi se moral sklicevati na sedmo alinejo 204. člena ZPIZ-1, pa očitno ni prišlo. Pri tem je treba pojasniti, da iz obrazložitve predloga ZPIZ-1C(4) ne izhaja, da bi zakonodajalec s spremembo želel kakor koli spremeniti do tedaj veljavno ureditev plačevanja prispevkov za študente in dijake, ki delajo prek študentskih servisov. Gre torej le za očitno napako pri štetju (označevanju) besedila z zaporednimi številkami oziroma alinejami, ki pa ne vzbuja nikakršnega dvoma o tem, kdo je na podlagi ZPIZ-1 v obravnavanem primeru zavezanec za plačilo prispevkov za dijake in študente.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča striktna jezikovna razlaga 225. člena ZPIZ-1, za katero se zavzema revidentka, niti ni logična. Jezikovna razlaga je le prva stopnja razlage pravnega besedila, razlagalčeva dolžnost pa je jezikovno razlago preveriti ter jo dopolniti z drugimi metodami razlage.(5) Tako iz naslova navedene določbe kot tudi iz samega besedila je povsem jasno, da 225. člen določa zavezance za posebne primere zavarovanja, med katerimi so glede na 26. člen ZPIZ-1 tudi dijaki ter študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov. Zavarovanci iz četrtega odstavka 430. člena ZPIZ-1(6), ki so zajeti v sedanji šesti alineji prvega odstavka 204. člena ZPIZ-1, na katero se zaradi opustitve ustreznega popravka besedila še vedno sklicuje 225. člen, sploh ne spadajo med zavarovance, ki jih ZPIZ-1 uvršča med posebne primere zavarovanja, zato pooblaščeni študentski servisi kot zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja, ne morejo biti zavezanci za plačilo prispevkov za zavarovance iz 430. člena ZPIZ-1. Edini primer oseb, ki so na podlagi 26. člena ZPIZ-1 zavarovane za posebne primere zavarovanja, za katere sta lahko zavezanca za plačilo prispevkov za te primere zavarovanja pooblaščeni študentski servis in agencija za posredovanje dela dijakov in študentov, so dijaki ter študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov. Zato ni utemeljen revizijski očitek, da iz besedila 225. člena ZPIZ-1 ni mogoče sklepati, da je revidentka zavezanka za plačilo prispevkov za dijake in študente na dodiplomskem in podiplomskem študiju, ki prek nje opravljajo delo na podlagi izdanih napotnic za opravljanje začasnega študentskega dela (prim. sklep Ustavnega sodišča U-I-24/02-16 z dne 9. 6. 2005).

12. Ker je revidentka pooblaščeni študentski servis, pri kateri so prek napotnic delo opravljali študentje in dijaki, je na podlagi 225. člena ZPIZ-1 zavezanka za plačilo prispevkov za te študente in dijake. Odločitev prvostopenjskega upravnega organa, ki sta ji pritrdili tudi tožena stranka in prvostopenjsko sodišče, da revidentka ni upravičena do vračila že plačanih prispevkov, je tako po presoji Vrhovnega sodišča pravilna.

13. Glede revizijskega očitka, da sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje obrazložitve glede tožbenih navedb v zvezi z opuščanjem izterjave plačila prispevkov v drugih postopkih in glede dokaznega predloga za pridobitev podatkov iz drugih postopkov, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se sodišče ni dolžno opredeliti do tistih navedb in dokaznih predlogov stranke, ki po pravni presoji sodišča za odločitev niso relevantni ali so očitno nesmiselni ali pomenijo zlorabo procesnih pravic (prim. sklep Up-33/98 z dne 16. 2. 1998). Glede na materialnopravno stališče, da je revidentka zavezanka za plačilo prispevkov, ki je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno, morebitni podatki o tem, da davčni organi v drugih postopkih prispevkov ne izterjujejo, ne morejo vplivati na drugačno odločitev v obravnavani zadevi, drugih tovrstnih zadev pa Vrhovno sodišče ni prejelo v reševanje. S sklicevanjem na načelo enakosti pred zakonom pa ni mogoče zahtevati od državnih organov oziroma sodišč, da poenotijo svojo prakso tako, da bi v vseh primerih odločili enako napačno (prim. sklep Up-22/94 z dne 7. 3. 1997). Zatrjevana procesna kršitev, ki se nanaša na pomanjkljivost obrazložitve prvostopenjske sodbe, zaradi nerelevantnosti navedb oziroma dokaznega predloga tako ni podana.

14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (86. člen ZUS-1).

15. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama krije svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Op. št. (1): Na podlagi iste določbe so obvezno zavarovani še: dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah; otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu; osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso dobivajo nagrado; osebe, ki so uveljavile izvzem iz zavarovanja iz 18. člena (samozaposleni oziroma kmetje, ki ne opravljajo dejavnosti kot edini ali glavni poklic) tega zakona; vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah; osebe na prestajanju kazni zapora, ki niso obvezno zavarovane po tem zakonu, ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom.

Op. št. (2): Prim. sodbo in sklep VS RS G 49/2011 z dne 10. 6. 2012 in sodbo VS RS G 8/2001 z dne 18. 9. 2001. Op. št. (3): Ur. l. RS, št. 109/01. Op. št. (4): Poročevalec DZ, letnik XXVII, št. 80. Op. št. (5): Pavčnik, M., Teorija prava: Prispevek k razumevanju prava, Četrta izdaja, GV založba, Ljubljana, 2011, str. 369 in nasl. Op. št. (6): To so zavarovanci, ki so na dan uveljavitve ZPIZ-1 delali na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in imajo najmanj 25 let (moški) oziroma 23 let (ženske) pokojninske dobe.