Jedro

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če revident ne navede niti ne izkaže, da sporni del pravice presega 20.000 EUR.

Zgolj z navedbo, da je bil v obravnavani zadevi kršen 6. člen Pravilnika o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, ni zadoščeno standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker je revident s podpisom sporazuma na izplačilo odškodnine v dogovorjeni višini pristal, s posledicami, ki jih opisuje, glede na okoliščine obravnavanega primera, ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je revident po odvetniku vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem vseh pogojev iz drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 8. 9. 2010, s katero je ta na podlagi Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (v nadaljevanju ZOPDA) odločila, da je revident upravičen do izplačila odškodnine zaradi poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu – azbestoze v znesku 19.017,26 EUR (1. točka izreka); da Republika Slovenija izplača na podlagi doseženega sporazuma upravičencu znesek odškodnine v višini 11.410,36 EUR (2. točka izreka); ter da delodajalec A. A., d. d., izplača na podlagi doseženega sporazuma upravičencu znesek odškodnine v višini 7.606,91 EUR (3. točka izreka). V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je interdisciplinarna skupina upravičencu (revidentu) sicer verificirala dve poklicni bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, tožena stranka je pri izračunu odškodnine upoštevala le težjo obliko poklicne bolezni (azbestozo), ter se pri tem sklicevala na 6. člen Pravilnika o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine (v nadaljevanju Pravilnik).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Ker revident v obravnavani zadevi ni navedel niti izkazal, da sporni del pravice presega 20.000,00 EUR (iz vsebine revizije in listin spisa izhaja, da zahteva odpravo izpodbijane odločbe in novo določitev odškodnine v višini – pcto 28.725,19 EUR, ki pa je ne konkretizira), ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. Pomembnega pravnega vprašanja revident namreč ni (iz)postavil, temveč je le navajal, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 6. člen Pravilnika, kar pa za presojo zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ne zadošča. 9. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revident ni izkazal niti izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

10. Revident navaja, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, saj je delovni invalid, azbestni bolnik, s priznanima dvema poklicnima boleznima, pri čemer se njegovo psihično in fizično zdravstveno stanje slabša. Izpodbijana odločitev zanj pomeni udarec in moralno in materialno degradacijo zaradi vzroka in posledic poklicnih bolezni, povezanih z delom z azbestom.

11. Vrhovno sodišče ocenjuje, da revident s svojimi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 12. V obravnavani zadevi izpodbijana odločitev (med drugim) temelji na sporazumu o višini odškodnine. Ob upoštevanju te za presojo zelo hudih posledic pomembne okoliščine, iz katere izhaja, da je revident s podpisom navedenega sporazuma (iz listin spisa ne izhaja, da bi ga izpodbijal) na izplačilo odškodnine v dogovorjeni višini pristal, po presoji Vrhovnega sodišča z navedenimi posledicami (opisanimi v 10. točki) glede na okoliščine primera ni mogoče izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. Zato za dovoljenost te revizije ni izpolnjen pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 13. Glede na to, da revident ni izkazal izpolnjevanja nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.