Jedro

Lokacijsko dovoljenje se za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorsko ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 24.3.2004. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote Grosuplje z dne 3.12.2003, s katero je bilo med drugim odločeno, da se B.Z. iz I.G., izda lokacijsko dovoljenje, za rušitev dela gospodarskega poslopja, spremembo namembnosti stanovanjske hiše v gostinski lokal, ureditev gostinskega vrta ter legalizacijo frčade, na zemljiščih parc. št..., vse k.o..., pod pogoji lokacijske dokumentacije z dne 25.3.1998, ki je sestavni del te odločbe.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da so dejanske ugotovitve skladne s podatki iz predloženih upravnih spisov, pravni zaključki pa oprti na v času izdaje lokacijskega dovoljenja veljavne določbe Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) ter PUP (Uradni list SRS, št. 24/87). Tožnik dejanskega stanja glede predpisanih pogojev, ki jih mora upravni organ pri izdaji lokacijskega dovoljenja upoštevati, niti ne izpodbija in ne navaja ničesar, kar bi kazalo na to, da dovoljenje ne bi bilo v skladu s predpisanimi pogoji in soglasji, niti ne navaja okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da so bile kršene njegove pravice ali pravne koristi. Lastnik sosednje parcele tako ne more vplivati na odločitev o lokaciji z ugovori, ki ne zadevajo njegovih pravic ali pravnih koristi, temveč utegnejo izražati njegov dejanski interes, da se s predvideno gradnjo ali preureditvijo okolje bistveno ne bi spremenilo. Med take ugovore je v obravnavanem primeru nedvomno šteti ugovore tožnika, ki se nanašajo na priklop objekta na javno kanalizacijo, ugovore, ki zadevajo greznico in ugovor, da je investitorka zgradila frčado brez upravnega dovoljenja, tako tožnik ni prizadet v svojih pravicah in pravnih koristih. Ugovori tožnika, ki se nanašajo na priklop objekta na kanalizacijo so pavšalni in zato neutemeljeni. V 3. točki lokacijske dokumentacije je izrecno navedeno, da se odplake speljejo v obstoječo troprekatno greznico zadaj na dvorišču, kar pomeni, da v spornem primeru ne gre za gradnjo neke nove greznice, temveč naj bi šlo za obstoječo troprekatno greznico. Trditev tožnika, da obstoječa greznica ni troprekatna, pa na to odločitev ne vpliva, ne le da navedene trditve ni z ničemer izkazal, tudi sicer se to, ali je investitor gradil v skladu s pogoji lokacijskega in gradbenega dovoljenja ugotavlja v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja. Kar pa zadeva priklop objekta na kanalizacijo je ta pogojen z izgradnjo glavnega kanala, ki pa ga očitno ni dolžna zgraditi zgolj investitorka. Nerelevantna za ta upravni spor je trditev tožnika, da investitorka na služnostno pot nasipava gradbeni material in tako dviga nivo ceste, kar naj bi posledično vplivalo na to, da bo tožnikova hiša v jami, ob hiši pa naj bi tekla voda. Kar zadeva služnost v korist tožnikove nepremičnine, je bilo to vprašanje že razčiščeno v ponovnem postopku potem, ko je to sodišče s sodbo z dne 7.11.2001 odločbo toženca enkrat že odpravilo iz razloga, da se ugotovi ali bi predviden poseg v prostor morebiti oviral služnost, ki jo je zatrjeval tožnik. V kolikor pa tožniku dejansko nastaja škoda zaradi ravnanja investitorke (nasipavanje dovozne poti), pa to že presega ta upravni spor, pa tudi za izdajo spornega lokacijskega dovoljenja ta okoliščina ni relevantna.

Tožnik v pritožbi navaja, da je bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, da hoče investitorka spremeniti stanovanjsko hišo v nestanovanjsko stavbo namenjeno javni rabi in da že sedaj ureja objekt in s tem krši določila Zakona o graditvi objektov, ki za nestanovanjske stavbe namenjene javni rabi predvideva drugačne, bolj stroge določbe kot za stavbe namenjene osebni rabi. Sodišče je prezrlo njegovo opozorilo, da je upravni organ obstoječo enoprekatno greznico preimenoval v troprekatno greznico, ob tem, da je v bližini zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje. Meni, da je za ugotavljanje dejanskega stanja pristojno sodišče, ki mora postaviti izvedenca. Sodišče nepravilno sodi, da investitorka ne krši določb ZGO-1. Le-ta v 2. členu določa kaj je nevarna gradnja. Ali obstaja služnostna pot bo izkazal z zemljiškoknjižnim izpiskom. Ker bo po odprtju lokala povečan promet po dovozni poti, predlaga, da se v upravnem postopku določi tudi višina cestišča, ki bo zadovoljila investitorko in tožnika kot neposredno prizadetega v tem upravnem postopku.

V odgovoru na pritožbo investitorka prereka navedbe tožnika, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Kar zadeva preimenovanje greznice iz enoprekatne v troprekatno je bilo tožniku že zdavnaj obrazloženo, da je preimenovanje le tiskarski škrat. Glede na to, da so od kanalizacijskega omrežja oddaljeni cca 25 m, so se uspeli dogovoriti, da se priklopijo na javno kanalizacijo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je pri odločanju o pritožbi skladno s 1. odstavkom 107. člena ZUS-1 uporabilo določbe ZUS-1. Ker je bila pritožba vložena pred 1.1.2007, ko je začel veljati ZUS-1, je Vrhovno sodišče RS obravnavalo vloženo pritožbo na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 kot pritožbo po tem zakonu.

Po določbi 2. odstavka 54. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), ki se v obravnavanem primeru še uporablja v skladu z določbo 190. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02 in nadalj.) se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorsko ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Območje lokacije v obravnavani zadevi ureja Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za ureditvena območja prostorskih celot: ... (PUP.

Glede pritožbenih navedb, da je upravni organ obstoječo enoprekatno greznico preimenoval v troprekatno ob tem, da je v bližini zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v 3. točki lokacijskega dovoljenja z dne 3.12.2003 glede kanalizacije določeno le uporaba troprekatne vodotesne greznice brez iztoka volumna 20 m3, locirane zadaj na dvorišču; po izgradnji javnega kanala pa je obvezen priklop na javno kanalizacijsko omrežje. To pa je v skladu s pogoji 2. točke 17. člena PUP, ki določa, da morajo biti vsi objekti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z Odlokom o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih padavinskih voda na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 43/86). Začasno, do izgradnje kanalizacijskega omrežja, je dovoljeno odvajanje odplak v nepretočne greznice, locirane tako, da bo po izgradnji kanalizacijskega omrežja možen priključek na javni kanal. Sporno lokacijsko dovoljenje tako ni v nasprotju z določbami PUP. Iz lokacijskega dovoljenja namreč jasno izhaja, da je takšna ureditev zgolj začasna, torej do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, v kolikor pa je to že zgrajeno, bo to potrebno upoštevati pri izdaji gradbenega dovoljenja. To pa je tudi v skladu z lokacijsko dokumentacijo, ki je del lokacijskega dovoljenja, in sicer z načelnim soglasjem k lokaciji Javnega komunalnega podjetja G. d.o.o. z dne 1.10.1996 in tam določenimi pogoji. Le-to med drugim določa, da mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja zaprositi upravljalca za dokončno soglasje h gradnji. Predložiti mora lokacijsko odločbo in projektno tehnično dokumentacijo z upoštevanjem pogojev tega soglasja.

Izhajajoč iz upravnih spisov, v zvezi s služnostjo hoje in vožnje po parceli št. .. k.o... pritožbeno sodišče ugotavlja, da le-ta ni v celoti prenehala, kot to zmotno navaja sodišče prve stopnje, temveč le v delu kot to izhaja iz 3. točke izreka sodbe Okrajnega sodišča v Grosupljem z dne 15.6.1999, vendar to na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivalo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča namreč predviden poseg v prostor ne bo oviral služnosti. Glede tožnikovih navedb, da mu z nasipavanjem dovozne poti nastaja škoda, pa pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da to presega ta upravni spor.

Ugovori tožnika, ki se nanašajo na bolj stroge pogoje za graditev nestanovanjskih stavb, navedbe, da gre za nevarno gradnjo ter predlog tožnika, da se v upravnem postopku določi tudi višina cestišča so pritožbene novote in jih zato v skladu z določbo 1. odstavka 74. člena ZUS-1 v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati.

Ker razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.