Jedro

Upravičenec iz 3., 4. in 5. člena ZDen je oseba, ki izpolnjuje pogoje glede jugoslovanskega državljanstva v času podržavljenja (9. člen ZDen). Na drugačno odločitev v stvari ne vpliva članstvo R Slovenije v EU.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.5.2003, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote K. z dne 30.5.2002. S to odločbo je prvostopni organ zavrnil zahtevo za denacionalizacijo nepremičnega premoženja vpisanega v vl. št. 843, 1005, 587, 976, 870, 875, 1011, 847 in 471 vse k.o. S.C. v stari izmeri ter nepremičnin vpisanih pri vl. št. 393, 94, 207 in 206 vse k.o. K., ker prejšnji lastniki tega premoženja niso upravičenci po 1. in 2. odstavku 9. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). S pravnomočno odločbo Upravne enote K., Oddelka za upravne notranje zadeve z dne 9.11.2001, je bilo namreč ugotovljeno, da se nekdanji lastniki ob podržavljenju niso šteli za jugoslovanske državljane.

Prvostopno sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je za svojo odločitev v obravnavani zadevi v izpodbijani odločbi navedla tožena stranka zato teh razlogov v prvostopni sodbi ni ponavljalo (2. odstavek 67. člena ZUS).

Zoper prvostopno sodbo vlaga tožnik pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi prvostopno sodbo in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponoven postopek. Vztraja pri vseh dosedanjih navedbah in meni, da je prvostopno sodišče z zavrnitvijo tožbe in potrditvijo drugostopne odločbe grobo kršilo osnovne človekove pravice. ZDen je diskriminatoren do pripadnikov nemške manjšine, ker temelji na kolektivni krivdi, ter je v nasprotju s konvencijo o varstvu človekovih pravic, ker ne zagotavlja enakosti ne glede na narodnostni izvor, državljanstvo in druge okoliščine. Uveljavlja nov pritožbeni razlog, in sicer kršitev Evropskega pravnega reda, oziroma kršitev prava Evropske unije. Meni, da je diskriminiranje upravičencev po ZDen v nasprotju z določbami 12. in 17. - 22. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES), ki je v Sloveniji začela veljati na podlagi akta o pristopu s 1.5.2004. Sodišče EU sicer še ni obravnavalo primerov s področja denacionalizacije in so stališča o tem različna, dejstvo pa je, da določbe PES od 1.5.2004 neposredno učinkujejo in se zato s temi nasprotne določbe nacionalnega prava ne smejo uporabiti.

Tožena stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja: V 3a členu Ustave Republike Slovenije je določeno, da lahko Slovenija z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z 2/3 večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot. Določeno je tudi, da se pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij.

Na podlagi te ustavne določbe je Republika Slovenija sklenila Sporazum o članstvu v Evropski uniji, ki ga je sprejela z Zakonom o ratifikaciji MPPEU (Uradni list RS, št. 12/04 - Mednarodne pogodbe št. 3/04). Z včlanitvijo v Evropsko unijo s 1. majem 2004 je v Sloveniji začel veljati celoten pravni red Evropske unije. Ta pa sega le na področja, navedena v aktih Evropske unije.

Tožnik se sklicuje na določbe PES. Ta pa v 2. členu določa, da je naloga skupnosti, da z vzpostavitvijo skupnega trga in ekonomske ter monetarne unije in z izvajanjem skupnih politik ali dejavnosti iz 3. in 4. člena PES v tej skupnosti spodbuja skladen, uravnotežen in trajnosten razvoj gospodarskih dejavnosti, visoko stopnjo zaposlenosti in socialne zaščite, enakost med moškimi in ženskami, trajnostno in neinflatorno rast, visoko stopnjo konkurenčnosti in konvergence ekonomskih učinkov, visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, zvišanje ravni in kakovosti življenja ter ekonomsko in socialno kohezijo in solidarnost med državami članicami.

Podrobneje so ta področja navedena v 3. in 4. členu PES.

Med področja, na katerih je Republika Slovenija prenesla izvrševanje dela svoje suverenosti na Evropsko skupnost, pa ne spada denacionalizacija. ZDen namreč ne ureja prometa (prostega pretoka) s podržavljenim premoženjem, prav tako ne ureja vračila podržavljenega premoženja kot splošne odškodnine in ne posega v lastninsko pravico, ampak ureja pod določenimi pogoji, predpisanimi v ZDen (eden temeljnih pogojev je jugoslovansko oziroma slovensko državljanstvo ob podržavljenju premoženja, ne pa državljanstvo ob vračanju) poseben način pridobitve lastninske pravice na premoženju, ki je bilo ob uveljavitvi ZDen družbena lastnina.

ZDen je bil v Republiki Sloveniji v letu 1991 sprejet zato, da je bila ustvarjena pravna podlaga za popravo krivic v obliki vračanja premoženja, ki je bilo podržavljeno z jugoslovanskimi oziroma slovenskimi revolucionarnimi predpisi po drugi svetovni vojni, če so za to izpolnjeni z ZDen predpisani pogoji.

Eden ključnih pogojev za upravičenje do denacionalizacije je določen v 1. odstavku 9. člena ZDen, ki se glasi: "Fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena ZDen so upravičenci, če so bile v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo." Skladnost te določbe z Ustavo RS in mednarodnimi pogodbami in konvencijami je ocenjevalo Ustavno sodišče RS in v odločbi, opr. št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97), ugotovilo, da določbe 1. in 2. odstavka 9. člena ter 3. odstavka 63. člena ZDen niso v neskladju z Ustavo. Ugotovilo je tudi, da uporaba določbe 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46 in 105/48) v postopkih ugotavljanja državljanstva ni v neskladju z Ustavo. Svoje stališče glede ustavnosti in utemeljenosti razlikovanja po ZDen med osebami, ki so imele ob podržavljenju jugoslovansko (in slovensko) državljanstvo in jim je bilo to državljanstvo priznano po 9.5.1945, je pojasnilo zlasti v točkah 33 do 58 obrazložitve navedene svoje odločbe. Na to obrazložitev se sklicuje tudi pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi in je na tem mestu ne ponavlja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča.