Jedro

Čeprav gre po ZMed za izjemen primer dovoljene revizije brez predhodne dopustitve, mora stranka izluščiti pomembno pravno vprašanje. Izjemen preskok dopustitvene faze je v skladu z načelom notranje povezanosti in celovitosti pravnega reda lahko utemeljen le z nujnostjo hitrega postopka, ko gre za uveljavljanje pravice do popravka, nikakor pa s tem, da bi stranke lahko - drugače kot v vseh ostalih revizijskih postopkih - obremenjevale Vrhovno sodišče z razlogovalno razpršenimi, za javni interes (enako varstvo pravic ter razvoj živečega prava) nepomembnimi revizijskimi navedbami.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Toženka je dolžna tožnikom povrniti 446,52 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

**Oris zadeve in dosedanji potek postopka**

1. Tožniki so od toženke, odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija, zahtevali objavo popravka prispevka, ki je bil 15. 10. 2022 objavljen v oddaji Utrip. V prispevku je komentator izrekel (za tožnike sporne) besede: »_Realno je A. A. veliko bolj uspešno kot za poceni elektriko, poskrbel za civilno družbo. Predvsem tisto za posebne operacije, ki pride na ulico, vlaga zakone, ko je treba. Dobili so nove milijone, da bodo zvesti_«. Ob predvajanju teh besed so bile v prispevku predvajane fotografije tožnikov.

2. Zahtevana vsebina popravka se je glasila: „_Popravljamo komentar B. B. v zvezi s C. C., D. D. in E. E._ _V oddaji Utrip z dne 15. 10. 2022 so bile objavljene fotografije C. C. in D. D. ter E. E., novinar B. B. pa je ob tem povedal: »Realno je A. A. veliko bolj uspešno kot za poceni elektriko, poskrbel za civilno družbo. Predvsem tisto za posebne operacije, ki pride na ulico, vlaga zakone, ko je treba. Dobili so nove milijone, da bodo zvesti_.« _Navedeno nikakor ne drži. A. A. za njih ni »poskrbel«, kot to neresnično izhaja iz komentarja novinarja B. B.. Neresnična je tudi njegova navedba, da naj bi dobili nove milijone, da bodo zvesti, saj niso dobili nobenega denarja, predvsem pa njihove zvestobe ni mogoče kupiti. C. C., D. D. in E. E. delujejo samostojno in neodvisno._ _Po pooblastilu C. C., D. D. in E. E., Odvetniška pisarna Zakonjšek, d. o. o._«

3. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, višje sodišče pa je zavrnilo pritožbo toženke in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

**Navedbe strank v revizijskem postopku**

4. Toženka v reviziji navaja pet sklopov revizijskih razlogov, kot sledi.

Sodišče prve stopnje je kršilo določbe postopka, saj v sodnem spisu ni posnetka oddaje ali vsaj njenega prepisa, a je višje sodišče odločilo, da pritožba ni utemeljena, ker je bila oddaja predvajana na obravnavi na podlagi toženkinega ugovora na telefonu tožnikov in ker je javno dostopna. To ne zadošča dokaznemu standardu in ni v skladu z neposrednim izvajanjem dokazov. Sodna praksa, da je nekaj internetno objavljeno, kar bi štelo kot predložen dokaz, bi lahko vodila v popolno razgradnjo dokazovanja in zmanjšanje procesne varnosti. Ker je sodišče oprlo sodbo na dokaz, ki ga ni v spisu, je kršilo ZPP.

Napačna je ugotovitev o aktivni legitimaciji tožnikov, češ da naj bi povprečen gledalec vsebino novinarjevega komentarja o civilni družbi povezal s tožniki, katerih fotografije je istočasno videl. Tudi tu je ključno, da posnetka oddaje v spisu ni, v prispevku pa tožniki z imeni niso bili omenjeni. Tožniki niso izenačeni s pojmom civilna družbe, zato nimajo aktivne legitimacije za objavo popravka.

Sodišče je zavrnilo ugovor o nesorazmerju med novico in popravkom, češ da objavljeno informacijo tvorijo besedilo in slike, zato je dopustno zahtevati objavo daljšega popravka. Popravek je treba objaviti na enak način, ko je bil prispevek – torej z besedilom in sliko, ne podaljševati besedila s takim izgovorom. Drugače kot s sliko se namreč v TV formatu medija sploh ne da objaviti. Krepak del besedila zajema povzetek objave in reklama za odvetnika, ki zastopa tožnike.

Sodišče nima prav, da je v obravnavanem primeru dovolj že to, da tožniki zanikajo samo objavo, saj iz sodbe VS RS II Ips 69/2021 izhaja, da morajo tožniki, ki so javne osebe, zadostiti višjemu standardu. Vsi trije tožniki so javne osebnosti, ki so v preteklosti sami izpostavljali svoje delovanje, zato ni dovolj, da le zanikajo objavljeno informacijo, temveč jo morajo vsebinsko argumentirati.

Sodišče je zavrnilo tudi ugovor, da popravek reklamira odvetnike tožnikov in se je sklicevalo na zadevo VS RS II Ips 71/2015. Ta odločba ne predstavlja ustaljene sodne prakse niti to ni bil osrednji del spora, o katerem je odločalo sodišče. Utrip je ena najbolj gledanih oddaj, domet potencialnega reklamnega učinka pa velik. Podatek o tem, kdo zastopa tožnike, je za javno predstavitev mnenja popolnoma nepomemben, sicer pa je reklamiranje po ZOdv izrecno prepovedano.

Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka.

5. Revizija je bila vročena tožnikom, ki so nanjo pravočasno odgovorili in kot bistveno navajajo, da toženka ni izluščila pomembnega pravnega vprašanja, ki bi presegal pomen konkretne zadeve, zato predlagajo zavrženje revizije. V nadaljevanju vsebinsko odgovarjajo na posamezne revizijske sklope.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Želja po spremembi paradigme Vrhovnega sodišča v civilnih postopkih – od varovanja zasebnega k varovanju javnega interesa – je z novelama ZPP-D1 in ZPP-E2 dobila normativno podlago. Z novelo ZPP-E je bila skoraj v celoti opuščena ureditev (ne)dovoljenosti revizije po merilu _ratione valoris_.3

8. Temeljno merilo dovoljenosti revizije je z novelo ZPP-E postala pomembnost spornega pravnega vprašanja. V skladu s prvim odstavkom 367.a člena ZPP Vrhovno sodišče revizijo dopusti, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse, in sicer zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. Predpogoj za razpravo o (ne)pomembnosti pravnega vprašanja, je seveda njegovo oblikovanje/postavitev.

9. V obravnavani zadevi gre za izjemen primer dovoljene revizije brez predhodne dopustitve (39. člen ZMed). Izjemen preskok dopustitvene faze je v skladu z načelom notranje povezanosti in celovitosti pravnega reda (argumentum a cohaerentia ter argumentum a completudine) lahko utemeljen le z nujnostjo hitrega postopka, ko gre za uveljavljanje pravice do popravka po ZMed, nikakor pa s tem, da bi stranke lahko - drugače kot v vseh ostalih revizijskih postopkih - obremenjevale Vrhovno sodišče z razlogovalno razpršenimi, za javni interes (enako varstvo pravic ter razvoj živega prava) nepomembnimi revizijskimi navedbami. Tožniki v odgovoru na revizijo zato pravilno izpostavljajo, da mora od uveljavitve ZPP-E dalje revident tudi v postopkih odločanja o dovoljeni reviziji po ZMed izluščiti pomembno pravno vprašanje. To je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo ter pojasnilo, da je to nujno zaradi zagotavljanja njegove precedenčne vloge. Ob tem je zavzelo stališče, da v nasprotnem primeru njegovega vsebinskega odgovora v skladu z mejami revizijskega preizkusa (371. člen ZPP) ne more biti.4 To stališče je uveljavljeno že več let ter je strankam oziroma njihovim pooblaščencem (po)znano, kajti revidenti v zadevah po ZMed praviloma izluščijo pravna vprašanja, za katera menijo, da mora nanje odgovoriti Vrhovno sodišče, ter odgovore nanje tudi dobijo.5

10. Toženkina revizija je pisana kot »klasična« revizija, torej kot revizija v sistemu dovoljene revizije, ne da bi upoštevala posebna pravila, ki jih je prinesla novela ZPP-E. Revidentka, kot je lepo razvidno iz povzetka njenih navedb, niza očitke o kršitvah postopka in materialno pravno zgrešenih stališčih, pri čemer niti pri enem od petih sklopov ne izlušči posameznega vprašanja, ki naj bi terjalo odgovor Vrhovnega sodišča. Že res, da po sodni praksi Vrhovnega sodišča vprašanj(a) ni treba zastaviti v vprašalni obliki, a mora biti misel, da bi stranka zadostila zahtevi iz 367.b člena ZPP, lucidna in jasno izražena, tako da je iz nje mogoče nedvoumno razbrati pomembno pravno vprašanje, ki ga vsebuje.6 Poleg tega mora izkristalizirani pravni problem segati onkraj pomena, ki ga ima za stranko v obravnavani zadevi. Revidentka tega ni uspela pri nobenem sklopu svoje revizije; pri očitku procesne narave ni zmogla niti navesti, katero pravilo (kateri člen ZPP) naj bi sodišči kršili, vse odgovore na bistvena dejanska in pravna vprašanja pa je prejela na nižjih dveh stopnjah sojenja.7

11. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo na podlagi procesnega pooblastila iz 378. člena ZPP.

**Stroški revizijskega postopka**

12. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

13. Vrhovno sodišče je tožnikom priznalo 450 točk za odgovor na revizijo, 50 točk po odv. tar. 43/2, 2 % po 11. členu Odvetniške tarife, 20 % povečanja zaradi zastopanja treh strank (7/1. člen Odvetniške tarife) ter 22 % DDV, kar skupaj znaša 446,52 EUR, kar jim je dolžna povrniti toženka, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

**Sestava senata in glasovanje**

14. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu te odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 45/2008. 2 Uradni list RS, št. 10/2017. 3 S prehodnimi določbami je bila enaka ureditev sprejeta za delovne in socialne spore, upravne spore ter nepravdne postopke. Betetto, N., Novela ZPP-E in postopek pred Vrhovnim sodiščem RS, Pravni letopis 2020, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 1/2020, str. 25. 4 Glej na primer odločbe II Ips 2/2020 z dne 27. 2. 2020, II Ips 58/2020 z dne 23. 10. 2020, II Ips 3/2022 z dne 6. 4. 2022. 5 Poleg zgoraj navedenih odločb glej še odločitev VS RS II Ips 4/2023. 6 Betetto, N., O nekaterih vprašanjih dopuščene revizije po ZPP-E, Odvetnik, št. 4 (92)/2019. 7 Primerjaj sodbo VS RS II Ips 2/2020 z dne 27. 2. 2020, 16. točka obrazložitve.