Jedro

Če je pravdni postopek pravnomočno končan, to izključuje možnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo. Trditve o nepravilni vročitvi tožbe bi toženka namreč lahko uveljavljala le s predlogom za obnovo postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Dne 30.9.2008 je bila zoper toženko izdana zamudna sodba, na podlagi katere je bilo odločeno, da je dolžna tožniku plačati znesek 6.603,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.5.2008 do plačila, v roku 15 dni in mu povrniti pravdne stroške v znesku 400,54 EUR, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zamudna sodba je postala pravnomočna 21.10.2008. Dne 6.1.2009 je toženka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V predlogu je navajala, da sta ji bila tožba in sodba nepravilno vročeni, predlagala pa je tudi vrnitev v prejšnje stanje, saj je bila ob vročanju tožbe (3.7.2008) na dopustu, zato na tožbo ni odgovorila. Istočasno s predlogom je vložila tudi odgovor na tožbo in pritožbo zoper zamudno sodbo.

S sklepom z dne 11.5.2009 je sodišče prve stopnje odločilo, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli, da se predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti za zamudno sodbo, zavrne in da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v višini 206,56 EUR, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep je toženka vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve določb materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da razveljavi klavzulo pravnomočnosti zamudne sodbe in dovoli vrnitev v prejšnje stanje, podredno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in to drugemu sodniku. Navaja, da je bilo nesporno ugotovljeno, da ne tožbe in ne sodbe, tožnica ni prejela. V spisu ni povratnice, podpisane s strani toženke, niti ne njenih sorodnikov ali članov gospodinjstva. Izpodbija pravilnost vročitve tožbe dne 3.7.2008, pri čemer se sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 520/2001, ki je zavzelo stališče, da obvestila, naj bo naslovnik določen dan ob določeni uri v stanovanju, vročevalec ne sme pustiti v nabiralniku. Ker tožba toženki ni bila pravilno vročena, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Poleg tega tožba tudi ni bila sklepčna, vsebovala ni nobenih dokazov. Tudi sodba toženki ni bila pravilno vročena, saj ni nikjer podatka o tem, da je vročevalec pustil obvestilo o pošiljki pri članu gospodinjstva. Stranka ima pravico iti na dopust in ni dolžna javljati svoje odsotnosti pošti, odločba Vrhovnega sodišča RS, I Up 544/2001, na katero se sklicuje sodišče, se nanaša na upravni postopek in na odsotnost odvetnika iz pisarne.

Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti in pravnomočnosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče, ki je potrdilo izdalo - 3. odst. 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. V konkretnem primeru toženka predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti na zamudni sodbi ni podala. Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da je toženka s tem, ko je trdila, da ji sodba ni bila pravilno vročena, podala predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Tudi upoštevaje takšno pravno dobroto do tožene stranke, je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrnilo. Vročitev zamudne sodbe je bila toženki opravljena z nadomestno vročitvijo, v skladu z določbami 142., 140. in 141. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Razlogi sodišča prve stopnje v 3. in 4. odst. na strani 3, so pravilni. Sklicevanje na odločbo I Cp 520/2001, ni primerno. V zadevi I Cp 520/2001 se je vročitev (zamudne) sodbe opravljala v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku, objavljenega v Ur. l. RS, št. 26/99 (pred spremembami in dopolnitvami). Vročitev zamudne sodbe v tej zadevi, pa se je opravljala v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku - ZPP - UPB2 (Ur. l. RS, št. 36/2004), ki je v 4. odst. 142. člena ZPP dopuščal tudi vročitev sporočila (iz 3. odst. tega člena) v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih. Pravdni postopek je torej pravnomočno končan. To pa izključuje možnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo. Trditve o nepravilni vročitvi tožbe, pa bi toženka lahko uveljavljala le s predlogom za obnovo postopka (2., 3. točka 394. člena ZPP). Glede na povedano je torej odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ker s pritožba ni uspela, toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo k odločitvi pritožbenega sodišča ni pripomogel, ne gre za potrebne pravdne stroške (1. odst. 155. člena ZPP), zato jih tožnik nosi sam.