Jedro

Vprašanje, kakšno ravnanje je še v mejah dovoljenega silobrana, je presplošno in zato ne pomeni konkretnega pravnega vprašanja v smislu četrtega odstavka 367.b člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati 13.500 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo, ker ga je v pretepu 4. 10. 2004 hudo telesno poškodoval. Presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožnikovi pritožbi in odškodnino zvišalo na 15.500 EUR, v ostalem pa je tožnikovo pritožbo in v celoti toženčevo pritožbo zavrnilo in v še izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločitev obeh sodišč temelji na presoji, da je bil v obravnavanem škodnem dogodku toženec tisti, ki je prvi napadel in da telesne poškodbe ni povzročil v silobranu.

2. Toženec v pravočasnem predlogu proti drugostopenjski sodbi predlaga dopustitev revizije in kot sporno vprašanje opredeli, kakšno ravnanje je še v mejah dovoljenega silobrana. Zatrjuje, da je v njegovi zadevi sodišče odstopilo od sodne prakse revizijskega sodišča v treh konkretno navedenih zadevah, iz katerih izhaja jasna zahteva za enakovredno obravnavanje obeh udeležencev in presojo vprašanja sorazmernosti med napadom in obrambo. Sklicuje se na del ustne dopolnitve izvedenskega mnenja in zatrjuje, da ga je tožnik napadel z velikim nožem. Obseg poškodbe ne opredeljuje avtomatično, da gre za prekoračitev silobrana.

3. Predlog ni popoln.

4. Da bi stranka dosegla vsebinsko obravnavo svojega predloga, mora najprej izpolniti vse formalne obveznosti, med katerimi so tudi zahteve iz četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. V njem mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj naj bi pritožbeno sodišče to vprašanje rešilo nezakonito. Vprašanje, ki ga je tožnik opredelil v predlogu in je povzeto v 2. točki te odločbe, ni natančno in konkretno pravno vprašanje v smislu navedene zakonske določbe. Postavljeno je povsem na splošno in neodvisno od konkretne zadeve, odgovor nanj pa bi lahko bil naštevanje najrazličnejših življenjskih situacij in zato ne bi vplival na odločitev v tej zadevi. Poleg tega toženec zatrjevano napačno odločitev pritožbenega sodišča napada tudi s trditvami, ki jih je mogoče razumeti kot izpodbijanje dejanske ugotovitve o tem, da je bil on tisti, ki je prvi napadel. 5. Zato je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo toženčev nepopoln predlog za dopustitev revizije.