Jedro

Morebitna različna praksa upravnih organov ni zakonski razlog za dovoljenost revizije.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper 2. točko izreka v uvodu navedene pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) po odvetniku vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. K 1. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 revidentovi tožbi delno ugodilo in odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Šiška z dne 30. 6. 2009 odpravilo v delu, ki se nanaša na izdajo potrdila za poslovni objekt na naslovu A in poslovni del objekta na naslovu B, vse na tam navedenih zemljiščih, in zadevo v tem obsegu vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek (1. točka izreka), v preostalem delu (glede objekta na naslovu C) pa je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo (2. točka izreka). Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek revidenta za izdajo potrdila o namembnosti oziroma o uporabnem dovoljenju za poslovni objekt A, poslovni del objekta B in za stanovanjski objekt C. Tožena stranka je z odločbo z dne 27. 10. 2009 revidentovo pritožbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Revident navaja, da gre v zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, še posebej, ker izpodbijana 2. točka izreka odločbe sodišča prve stopnje odstopa od prakse v upravnih postopkih. Sklicuje se na odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 13. 2. 2007. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident samo z navedbo, da gre v zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni zadostil v 5. točki te obrazložitve opisanemu standardu natančnosti in konkretiziranosti pomembnega pravnega vprašanja. Pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način. Njegovo sklicevanje na odstop od prakse upravnih organov pa je pravno nepomembno za presojo izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije. Morebitna različna praksa upravnih organov namreč ni zakonski razlog za dovoljenost revizije (enako odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 841/2007, X Ips 85/2009, X Ips 336/2010). Revizija zato iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

8. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K 2. točki izreka:

9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).