Jedro

Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti odločitve o izpolnjenosti pogojev priposestvovanja osebne služnosti za uporabo obravnavanega gospodarskega poslopja.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti odločitve o izpolnjenosti pogojev priposestvovanja osebne služnosti za uporabo gospodarskega poslopja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v korist tožnikov ugotovilo obstoj osebne služnosti shranjevanja drv, garažiranja traktorja in strojev, spravila orodja in parkiranja avtomobilov v gospodarskem poslopju na zemljišču parc. št. *117 k. o. ... (I. točka izreka), zavrnilo zahtevek za izstavitev listine, primerne za vknjižbo navedene služnosti v zemljiško knjigo (II. točka izreka), in naložilo plačilo pravdnih stroškov toženki (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da v tem primeru ne gre za prekarij, temveč za ustni dogovor o trajni rabi nepremičnine brez preklica, ki lahko predstavlja podlago za priposestvovanje služnosti.

3. Toženka vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: (1) ali je za trditveno podlago dopustno vzeti dejstva, ki jih ne navede nobena od pravdnih strank, temveč jih ugotovi sodišče samo na podlagi konkludentnega sklepanja; (2) ali se je sodišče dolžno opredeliti do relevantnih navedb strank; (3) ali je ustni dogovor o neodplačni uporabi nepremičnine mogoče kadarkoli enostransko odpovedati, ne da bi bila možnost preklica predhodno izrecno dogovorjena; (4) ali je posest, ki se izvaja na podlagi takšnega dogovora, pravična, pristna in poštena v smislu pogojev za priposestovanje služnosti rabe, ki jih vsebuje Obči državljanski zakonik (v nadaljevanju ODZ). V utemeljitvi predloga vztraja, da gre v tem primeru za brezplačno uporabo do preklica. Ustno dovoljenje za (začasno) brezplačno uporabo ne more voditi v ustanovitev služnosti. Sodišče prve stopnje je na podlagi konkludentnega sklepanja zaključilo, da je bil dogovor o trajni uporabi spornega poslopja vsebovan v pogodbi o dosmrtnem preživljanju, čeprav tožnika tega nista trdila. Sodišče druge stopnje ni presojalo pritožbenih navedb, ampak se je zadovoljilo z zaključkom, da ne gre za razsojeno stvar. Tako se ni opredelilo do toženkinih navedb o pravni naravi dogovora. Ustni dogovor o brezplačni uporabi, tudi če ne gre za prekarij, je mogoče preklicati, tako kot vsako obligacijsko razmerje. Zaradi zmotne razlage se sodišče ni opredelilo do pogojev za veljavno razvezo takega dogovora. Pogoji za priposestovanje po ODZ niso izpolnjeni. Posest je pravična, če se opira na naslov, ki bi zadoščal za pridobitev služnosti rabe. Posest tožnikov ni dobroverna, saj sta vedela, da je njuna pravica uporabe vezana izključno na nadaljnje dovoljenje toženke, ki ga ta lahko kadarkoli prekliče. Vztraja, da gre za posest „na prošnjo“, zaradi česar ni šlo za pristno posest. Opozarja na pomembnost predlaganih vprašanj za razmerja med starši in otroki, ki pogosto temeljijo prav na prekaristični posesti.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona).