Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja kršitve načela neposrednosti pred sodiščem druge stopnje.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja kršitve načela neposrednosti pred sodiščem druge stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati znesek 5.424,80 EUR iz naslova vračila posojila. Presodilo je, da tožnik ni dokazal, da je sporni znesek tožencu posodil in mu ga tudi predal. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika deloma ugodilo in prvostopno sodbo spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo plačilo zneska 4.172,93 EUR, višji zahtevek pa je zavrnilo. Potem, ko je na opravljeni pritožbeni obravnavi prebralo zapisnike glavnih obravnav pred sodiščem prve stopnje z izpovedbami strank in prič, ter vpogledalo v listinsko dokumentacijo v spisu, je sprejelo drugačno dokazno oceno kot sodišče prve stopnje. Presodilo je, da je tožnikova izpoved bolj prepričljiva in podprta z drugimi dokazi. Odločitev o višini temelji na preračunu zneska 1.000.000,00 SIT v euro.

3. Tožena stranka predlaga dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zaradi kršitve materialnega prava. Ne strinja se z dokazno oceno sodišča druge stopnje, ki na glavni obravnavi ni izvajalo nobenih dokazov, medtem ko je sodišče prve stopnje z neposrednim zaslišanjem dobilo neposreden vtis o verodostojnosti izjav prič in strank. Sodišče je kršilo načelo neposrednosti, z drugačno ugotovitvijo dejanskega stanja pa je toženi stranki odvzeta tudi možnost vložitve (izrednega?) pravnega sredstva, s katerim bi odločitev pritožbenega sodišča lahko podvrgla presoji pravilnosti. Kršene so bile tudi določbe ZPP (4. točka drugega odstavka 339. člena) o stvarni pristojnosti sodišč, saj delovno sodišče za razsojanje v tej zadevi ni stvarno pristojno. Podana je kršitev materialnega prava, saj sodišče za odločitev, da je tožnik posodil tožencu 1 mio SIT ob upoštevanju določil 4. in 8. člena ZPP ni imelo nobene relevantne podlage. Ne gre samo za to, da je drugostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje glede (ne)izročitve denarja, temveč gre za vprašanje na podlagi katerih izvedenih dokazov je sodišče tako odločitev sprejelo. Gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni, to je za oceno, ali lahko neprimerna uporaba 8. člena ZPP pripelje do situacije, v kateri sodišče napačno presodi dejansko stanje.

4. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367b člena ZPP).

5. Upoštevaje razloge izpodbijane sodbe in navedbe v predlogu, so podani razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku. Na podlagi tretjega odstavka 367. člena ZPP je zato Vrhovno sodišče sklenilo, da revizijo dopusti. Glede preostalih vprašanj revizijsko sodišče ni ugotovilo razlogov za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.