Jedro

Sodišče je prvostopenjsko sodbo odpravilo 19. 3. 2014 pooblaščencu, ki je stranko zastopal v postopku pred sodiščem prve stopnje, toženčev preklic pooblastila dotedanjemu pooblaščencu pa je bil sodišču naznanjen šele 20. oziroma 21. 3. 2014, torej po tem, ko je sodišče prvostopenjsko sodbo že odpravilo (bivšemu) pooblaščencu stranke. Ker sodišče o preklicu pooblastila ni bilo obveščeno (do odprave sodbe), le-to niti ni moglo postopati drugače, kot da je sodbo vročilo odvetniku, ki je po podatkih spisa imel veljavno pooblastilo. Zato se na čas te vročitve (bivšemu) pooblaščencu stranke navezuje tudi začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 1. 10. 2010 v prvem in tretjem odstavku glede toženca, tako da mora toženec tožnici plačati znesek 164.835,78 EUR z obrestmi in znesek 449,48 EUR (izvršilnih stroškov) z obrestmi (I. točka izreka). Glede obresti od zneska 5.152,02 EUR pa je sklep o izvršbi razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožencu je nadalje naložilo, da tožnici plača tudi znesek 3.933,08 EUR z obrestmi (III. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo kot prepozno zavrglo.

3. Toženec v pravočasni reviziji zoper drugostopenjski sklep uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb postopka. Trdi, da je njegova sedanja pooblaščenka sodišče z vlogo z dne 20. 3. 2014 obvestila, da je toženec odvetniku D. G. 13. 3. 2014 preklical pooblastilo za zastopanje, zato bi moralo sodišče šteti, da je bilo seznanjeno s preklicem 20. 3. 2014, ne pa (naslednji) dan, ko je vloga dejansko prispela na sodišče. Poudarja tudi, da je sedanja pooblaščenka 7. 4. 2014 (samo) vpogledala v sodni spis in naročila kopije določenih listin (med drugim tudi kopijo sporne prvostopenjske sodbe z dne 13. 3. 2014), ki jih je s priporočeno pošto prejela 8. 4. 2014. Zato ji je bila sporna prvostopenjska sodba vročena šele 8. 4. 2014 in je pritožba, vložena 9. 4. 2014, pravočasna. Zmotno je tudi sklicevanje pritožbenega sodišča na četrti odstavek 99. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker se le-ta nanaša na odvetnikovo odpoved pooblastila stranki, v obravnavanem primeru pa je toženec odvetniku preklical pooblastilo. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da je toženčeva pritožba pravočasna in o njej odloči, podrejeno pa, da izpodbijani odločbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če ni v zakonu drugače določeno (prvi odstavek 137. člena ZPP). Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v ZPP določen kakšen drug rok (333. člen ZPP). Če ima stranka pooblaščenca, rok za vložitev pravnega sredstva teče od vročitve prepisa prvostopenjske sodbe pooblaščencu.

7. Preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik (drugi odstavek 99. člena ZPP). Ta trenutek, torej naznanitev preklica sodišču, je pomemben, saj dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke.

8. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje prvostopenjsko sodbo odpravilo 19. 3. 2014 pooblaščencu, ki je stranko zastopal v postopku pred sodiščem prve stopnje, toženčev preklic pooblastila dotedanjemu pooblaščencu pa je bil sodišču naznanjen šele 20. oziroma 21. 3. 2014(1) , torej po tem, ko je sodišče prvostopenjsko sodbo že odpravilo (bivšemu) pooblaščencu stranke. Ker sodišče o preklicu pooblastila ni bilo obveščeno (do odprave sodbe), niti ni moglo postopati drugače, kot da je sodbo vročilo odvetniku, ki je po podatkih spisa imel veljavno pooblastilo. Zato se na čas te vročitve (bivšemu) pooblaščencu stranke, ki je bila opravljena 24. 3. 2014, navezuje tudi začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva. Do enakega rezultat bi namreč prišli tudi, če bi šteli, da je imel v obravnavani zadevi (od 13. 3. 2014(2) ) toženec dva pooblaščenca, saj po določbi drugega odstavka 137. člena ZPP zadostuje, da se pisanje vroči le enemu izmed njiju, pri čemer rok za vložitev pravnega sredstva teče od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu(3) .

9. Ker je bila torej vročitev prvostopenjske sodbe pravilno opravljena prejšnjemu toženčevemu pooblaščencu 24. 3. 2014, toženec pa je pritožbo po novi pooblaščenki vložil 9. 4. 2014, je zaključek pritožbenega sodišča, da je bila toženčeva pritožba vložena prepozno, pravilen. Rok za pritožbo se je namreč iztekel 8. 4. 2014, ko je bil delovni dan (in sicer torek).

10. Ostale revizijske trditve za odločitev niso pomembne, zato nanje ni potrebno posebej odgovarjati.

11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče toženčevo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Ali je bil preklic naznanjen sodišču 20. ali 21. 3. 2014 za odločitev v tej zadevi ni pravno pomembno, zato sodišču na to revizijsko trditev ni bilo treba posebej odgovoriti.

(2) Datum 13. 3. 2014 nova pooblaščenka v svoji vlogi z dne 20. 3. 2014 navaja kot toženčev preklic pooblastila prejšnjemu pooblaščencu (ki pa ni bil še naznanjen sodišču).

(3) Primerjaj odločbi VS RS II Ips 222/2003 in II Ips 887/2008.