Jedro

Sodišče je vročalo sodbo tistemu odvetniku, ki je zastopal toženca takrat, ko je sodišče sodbo izdalo oziroma najpozneje, ko jo je odpravilo. Zato je bila sodba vročena pravemu pooblaščencu in od tedaj dalje teče pritožbeni rok.

Če je sodba odpravljena in vročena pooblaščencu, ki je tedaj imel veljavno pooblastilo, bi ponovno vročanje sodbe novemu pooblaščencu pomenilo nezakonito podaljševanje petnajstdnevnega prekluzivnega roka.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 1. 10. 2010 v prvem in tretjem odstavku glede toženca in s tem naložilo v plačilo 164.835,78 EUR s pripadki. Glede zakonitih zamudnih obresti od zneska 5.152,02 EUR pa je sklep o izvršbi razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo plačilo stroškov postopka.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka v delu, s katerim ni uspela. Meni, da bi sodišče moralo zaslišati toženca. Toženec je za narok 13. 3. 2014 izvedel naključno, ob iskanju podatkov sedanje pooblaščenke za potrebe drugega pravdnega postopka. Že v ugovoru zoper sklep o izvršbi je ugovarjal višini zahtevka, saj porok po 1024. členu OZ lahko uveljavlja vse ugovore glavnega dolžnika. Svojemu pooblaščencu, odvetniku G., je izročil pisno dokumentacijo, iz katere izhaja, da je tožena stranka prekinitev leasinga predlagala takoj, tožeča pa je želela nadaljevati pogodbo. V prvem postopku gre za delno neplačilo 26., 27. do 32. obroka in stroškov opomina, tožena stranka pa je imela nepremičnino v posesti. Potem je toženec tožnici plačeval najemnino in tako je tožena stranka sedaj obogatena. Tožeča stranka ni pojasnila, za koliko se bo zmanjšal dolg, ko bo prodala nepremičnino. Tožena stranka kljub zastopanju odvetnika G. s tekom in vsebino postopka ni bila seznanjena in zato brez svoje krivde ni mogla navajati teh dejstev.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in zlasti trdi, da je pritožba prepozna. Tožencu je bila sodba vročena 24. 3. 2014, pritožba pa je bila vložena 10. 4. 2014. Rok se je iztekel 8. 4. 2014. Pritožbene novote pa so sicer nedovoljene in notranje razmerje med stranko in odvetnikom ni odločilno.

4. Na te navedbe je tožena stranka po novi pooblaščenki prerekala navedbe o prepoznosti pritožbe. Dne 13. 3. 2014 je preklicala pooblastilo, sodišče je bilo o tem obveščeno 19. 3. 2014, ko je pooblaščenka prosila za vpogled v spis. Nato je naročila kopije in 8. 4. 2014 prejela sodbo. Po ZPP se sodna pisanja vročajo pooblaščencu in zato je pritožba pravočasna. Ker pa sodišče nima dokaza o vročitvi, sodba še ni bila sploh vročena. Pooblaščenka je vložila pritožbo 9. 4., kar je najhitreje mogla.

5. Pritožba je prepozna.

6. Za odločitev o pravočasnosti pritožbe tožene stranke, ki je bila vložena 9. 4. 2014, (1) so pravno relevantna dejstva: - sodišče prve stopnje je odpravilo sodbo 19. 3. 2014 - k list. št. 114 je pripeta vročilnica odvetnika D. G., da je prejel sodbo 24. 4. 2014 - dne 21. 3. 2014 je tožena stranka po novi odvetnici sporočila, da je pooblastilno razmerje med odvetnikom G. in tožencem prenehalo in da je sedaj nova pooblaščenka - v vlogi z dne 21. 3. 2014 je pooblaščenka prosila, naj sodišče za ponedeljek 24. 3. 2014 pripravi spis na vpogled - dne 7. 4. 2014 je odvetnica K. vpogledala sodni spis in med drugim kopirala tudi sodbo (list. št. 107 do 114).

7. Rok za vložitev pritožbe je petnajstdnevni in prekluziven. Petnajstdnevni rok se računa po dnevih in se prične s prvim naslednjim dnem (111. člen ZPP). Tožena stranka je prejela sodbo 24. 3. 2014. Vložila je pritožbo 9. 4. 2014, petnajstdnevni rok pa je potekel 8. 4. 2014, ko je bil delovni dan. Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, ko je poslana po pošti priporočeno, če je oddana na pošti pred potekom roka, saj se šteje za dan izročitve sodišču, dan oddaje na pošto (112. člen ZPP).

8. V konkretnem primeru je imel toženec odvetnika. Najprej ga je zastopal odvetnik G. in sodišče je izvedelo, da je toženec preklical pooblastilo 21. 3. 2014. Po določbi 99. člena ZPP stranka lahko pooblastilo kadarkoli prekliče, vendar mora preklic oziroma odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik (99. člen ZPP). Po odpovedi pooblastila je pooblaščenec dolžan vsaj še en mesec opravljati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, če je treba odvrniti kakšno škodo, da bi lahko nastala zanj v tem času. V konkretnem primeru je sodišče vročalo sodbo tistemu odvetniku, ki je zastopal toženca takrat, ko je sodišče sodbo izdalo oziroma najpozneje, ko jo je odpravilo (sodba je z dne 13. 3. 2014, odpravljena je bila 19. 3. 2014). Zato je bila sodba vročena pravemu pooblaščencu in od tedaj dalje teče pritožbeni rok.(2)

9. Nova pooblaščenka toženca pa je najkasneje 7. 4. 2014 izvedela, da je sodba odpravljena in vročena odvetniku D. G. Sodbo si je tudi fotokopirala (uradni zaznamek na list. št. 107 s podpisom odvetnice). Tako bi lahko odvetnica toženca vložila pravočasno pritožbo in sicer 7. 4. in 8. 4. Ker pa je oddala na pošto pritožbo 9. 4., je pritožba prepozna.

10. Po določbi 346. člena ZPP ko prispejo spisi s pritožbo k sodišču druge stopnje, sodnik poročevalec preizkusi ali je bila pritožba pravočasna. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo lahko zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če tega ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje. Ker so pravnorelevantna dejstva, ki so potrebna za ugotovitev pravočasnosti pritožbe, v gradivu spisa, je sodnica poročevalka morala ravnati po določbi 346. člena, prvi in drugi odstavek ZPP. V izogib možni napaki je predložila zadevo v senatno obravnavanje in senat je odločil, da je pritožba prepozna.

11. Toženi stranki je treba še odgovoriti, da je zmotno stališče, da je sodišče izvedelo za preklic pooblastila odvetniku G. 13. 3. 2014. Sodišče je izvedelo za preklic 21. 3. 2014. Zmotna je tudi trditev pritožnika, da je odvetnica prejela sodbo 8. 4. 2014. Odvetnica je fotokopirala sodbo 7. 4. 2014 in tudi če bi vložila pritožbo 8. 4. 2014, bi bila pravočasna. Drugačno stališče bi pomenilo, da je prišlo do nezakonitega podaljševanja prekluzivnega petnajstdnevnega roka za vložitev pritožbe, kar ni dovoljeno (333. člen ZPP).

(1) Primerjaj prezentat na list. št. 120 in k list. št. 125 pripeto potrdilo pošte o oddaji priporočene pošiljke 9. 4. 2014. (2) Preklic pooblastila za sodišče učinkuje, ko mu je naznanjen. To je zelo pomembno, saj v primeru, da preklic pooblastila sodišču ni naznanjen, sodišče sodna pisanja veljavno vroča bivšemu pooblaščencu, na to vročitev pa se nato veže tudi začetek teka roka za vložitev pravnih sredstev: A. Galič, ZPP s komentarjem, 1. knjiga, str. 410 do 413. Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča VS II Ips 887/2008 in II Ips 222/2003.