Jedro

Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali so bile v konkretnem primeru z zavrnitvijo dokaznih predlogov tožnikov za postavitev drugega (novega) sodnega izvedenca medicinske stroke in za zaslišanje vseh izvedencev medicinske stroke iz kazenskega postopka, kršene določbe pravdnega postopka.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so bile v konkretnem primeru z zavrnitvijo dokaznih predlogov tožnikov za postavitev drugega (novega) sodnega izvedenca medicinske stroke in za zaslišanje vseh izvedencev medicinske stroke iz kazenskega postopka kršene določbe pravdnega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnika uveljavljata plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (201. člen ZOR).

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje pa pritožbo tožnikov in potrdilo izpodbijano sodbo.

2- Zoper to sodbo sta tožnika na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem izpostavljata pravno vprašanje, ali postopanje sodišča, ki je svojo odločitev oprlo na mnenja izvedencev medicinske stroke, ki so bila pridobljena v kazenskem postopku, kljub temu, da sta tožnika vztrajala, da so ta mnenja za pravdni postopek neuporabna, in opozarjala, da se ta med seboj razlikujejo, ter zahtevala, da se v pravdnem postopku imenuje novega izvedenca, pomeni kršitev določil pravdnega postopka iz 243. člena ZPP in drugega odstavka 254. člena istega zakona. Vrhovno sodišče se do tega vprašanja v primerljivi zadevi še ni opredelilo. Predlagatelja pojasnjujeta, da sta med postopkom opozorila na to, da se mnenja, pridobljena v kazenskem postopku, bistveno razlikujejo, zato je bilo sodišče dolžno izvedenca iz tujine najmanj zaslišati, saj bi jima bilo le tako zagotovljeno sodelovanje v dokaznem postopku. Prav tako sta opozorila, da se rezultati testa na prisotnost srčne mišice ne nahajajo med medicinsko dokumentacijo, ki jima je bila na razpolago, čeprav so glede na zapisano v izvedenskem mnenju Inštituta za medicino ti testi morali biti narejeni. V zvezi z mnenjem dr. T. V. sta sodišči navedli, da sta ga kot izvenpravdno mnenje upoštevali kot navedbe tožnikov, vendar v tem primeru tožnika nanje nista prejela odgovora, saj se do njih ni opredelil nobeden od izvedencev, na mnenja katerih sta se sodišči oprli pri svoji odločitvi, tožnika pa teh tudi nista imela možnosti zaslišati. Šele po tem, ko bi bilo tožnikoma glede na njune navedbe in pripombe omogočeno zaslišanje vseh treh izvedencev, ki so izdelali mnenja, ki sta jih sodišči upoštevali, bi bili podani procesni pogoji za dokazno oceno v skladu z 8. členom ZPP. Tožnika sta tudi zahtevala, da se izvedenec medicinske stroke po pregledu vse obstoječe dokumentacije opredeli, ali morebiti manjka kakšna medicinska dokumentacija, ki bi glede na potek zdravljenja morala obstajati, vendar sodišče tega ni razjasnilo, čeprav bi to lahko storilo z imenovanjem novega izvedenca. To pomeni, da sta bili tožnikoma odvzeti pravica do izjavljanja v postopku in pravica do sodnega varstva. Tožnika predlagata, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanja, ali je bila v konkretnem primeru, ko kljub pripombam, na katere sodišče zaradi strokovnosti ne more samo odgovoriti, ni bilo opravljeno neposredno zaslišanje izvedencev pred razpravljajočim sodnikom, kršeno načelo neposrednosti in kontradiktornosti. Tožnika sta prepričana, da sta bili ti načeli grobo kršeni, zaradi opustitve imenovanja drugega izvedenca oziroma vsaj zaslišanja tujih izvedencev, katerih mnenja je sodišče uporabilo za podlago svoje odločitve, pa sta sodišči nepravilno ugotovili dejansko stanje in nista ugotovili vzročne zveze med zatrjevano zdravniško napako in nastalimi posledicami, to je smrtjo sina tožnikov. Glede na potek časa od izdelave mnenj bi bilo vsekakor ustreznejše imenovanje novega izvedenca. Pritožbeno sodišče je povsem protispisno zapisalo, da sta tožnika na naroku za glavno obravnavo 4. 11. 2010 soglašala z zgolj formalno ponovitvijo dokaznega postopka, saj sta na vprašanje sodišča, ali vztrajata pri tem, da se vsako listino iz prilog prebere, odgovorila, da soglašata, da se zaradi ekonomičnosti postopka štejejo za prebrane, pri čemer pa sta izrecno poudarila, da vztrajata, da je treba ponovno opraviti zaslišanja prič in izvedencev. Tožnika tako nista soglašala, da se dokazni postopek nadomesti s tem, da se zgolj preberejo listine, temveč sta zahtevala neposredno ponovitev dokaznega postopka v določenem delu. Ne glede na navedeno pa predlagatelja poudarjata, da se dokaz z izvedencem izvede tako, da se ga tudi zasliši. Vrhovno sodišče naj dopusti revizijo glede vprašanja, ali sodišče, ki kljub spremenjeni sestavi in izrecni zahtevi stranke, naj se ponovno izvede dokazni postopek, tega ne stori, krši procesna pravila in pravice tožnika, saj o tem njegova sodna praksa še ne obstoji. Prav tako je pomembno vprašanje, ali sme sodišče izvedensko mnenje upoštevati, ne da bi izvedenca zaslišalo, čeprav tožnik to izrecno zahteva in opredeli svoje pripombe ter konkretizira svoja nestrinjanja. Vrhovno sodišče se je v zadevi II Ips 631/2006 do tega že opredelilo, vendar višje sodišče tega brez razloga ni upoštevalo. Prav tako tožnika predlagata, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanja, ali pri izdelavi izvedenskega mnenja s področja medicine v zvezi z ugotavljanjem vzrokov smrti pacienta v bolnišnici lahko sodeluje zdravnik, ki je bil v času zdravljenja pokojnega predstojnik oddelka, na katerem je ta ležal v UKC Ljubljana. Izvedenec bi moral na takšno okoliščino sam opozoriti, vendar v konkretnem primeru tega ni storil, zato ugovor tožnikov, ki sta ga podala takoj, ko sta bila s tem seznanjena, ne more biti prepozen, kot zmotno meni višje sodišče. O tem vprašanju prakse Vrhovnega sodišča ni. Tožnikoma ni bilo omogočeno, da bi lahko učinkovito uveljavljala svoje pravice, kar je glede na naravo zadeve, v kateri se uveljavlja odškodninska odgovornost toženca, ki za razliko od tožnikov razpolaga z znanjem in vso relevantno medicinsko dokumentacijo, še posebej velikega pomena. Tožnikoma ponovno ni bilo zagotovljeno pravično odločanje v zadevi, postopek ni bil usmerjen k temu, da bi se ugotovila njuna materialna pravica, kršena jima je bila pravica do sodnega varstva in enakega varstva pravic.

3. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

4. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).