Jedro

Ker tožnik ni opravil zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten, je kršil pogodbene obveznosti. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je zaradi kršitve podala tožena stranka, je zakonita, od tožene stranke tudi ni bilo mogoče pričakovati, da bi s tožnikom delovno razmerje nadaljevala do izteka odpovednega roka, saj bi storila prekršek, če bi mu še naprej dovolila opravljanje dela (brez opravljenega zdravstvenega pregleda).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke za: (1) razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 27. 2. 2006, ki jo je tožena stranka izdala 21. 9. 2007, (2) ugotovitev, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in ji z vsemi pravicami še vedno traja ter (3) da je tožena stranka dolžna tožečo stranko prijaviti v obvezno in dodatno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova dodatno sklenjene pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 27. 2. 2006, to je za čas od 24. 9. 2007 do pravnomočne sodne odločbe, vpisati delovno dobo v delovno knjižico ter ji obračunati ter izplačati plačo, ki bi jo prejemala, če bi delala, vključno s 13. plačo, regresom in božičnico (vse točka I. izreka). Odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka II. izreka).

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v smeri ugoditve zahtevku. V pritožbi navaja, da je pooblaščena zdravnica delodajalca dr. A.L. s svojo neresnično in krivo izpovedbo, da obvestila z dne 9. 1. 2005 (priloga A56) ni poslala nikomur drugemu, kakor tožnikovemu lečečemu zdravniku dr. J.K., zavedla sodišče prve stopnje, oziroma ga spravila v zmoto. Tožnik opozarja na izjave prič, ki to trditev potrjujejo. Povzema vsebino obvestila z dne 9. 1. 2005, pri čemer navaja, da je bil z vsebino tega sporočila seznanjen tudi vodja varnostne službe pri toženi stranki inženir P.P., ki je to v svoji izpovedbi tudi priznal. Zato sodišče ne bi smelo izpovedbe priče dr. A.L. oceniti kot prepričljive, saj nasprotuje tudi listinskim dokazom in navedbam strank. Meni, da je bila tožena stranka nezakonito seznanjena s pridobljenimi informacijami, s tem pa, ko se je z njimi seznanilo vodstvo T. in tudi vodstvo tožene stranke, je bila kršena tožnikova ustavna pravica do zasebnosti. Povzema določbe Kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki se nanašajo na poglavje o zasebnosti in pravico do obveščenosti ter na neupravičeno izdajo poklicne skrivnosti ter opozarja, da gre za kršitev določbe 51. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti ter Zakona o pacientovih pravicah, posebej 44., 45. in 55. člena. Zato se tudi ne strinja z nadaljnjim zaključkom sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da ni mogoče zaključiti ob podtikanju negativnega zdravstvenega mnenja s strani dr. A.L. tožnika in tudi kogarkoli drugega, na kar je opozorilo že višje sodišče, ko je prvič obravnavalo njegovo pritožbo ter s sklepom opr. št. Pdp 1165/2008 z dne 1. 4. 2009 sodbo razveljavilo in jo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da gre za podtikanje ključnih dokazov, za vnaprej zrežiran scenarij, vse z namenom degradacije tožnika ter njegovi kasnejši odstranitvi iz podjetja. Meni, da je dokazal namerno podtikanje lažnih informacij iz njegovega zasebnega življenja. Tožnik ni nikoli podajal informacij o svojem zasebnem življenju, pač pa je to posledica prisluhov s strani toženca, vse z namenom, da bi tožena stranka dosegla določen cilj. Opozarja na pisne napake v dokumentu z dne 6. 1. 2009 ter izpostavlja njegovo vprašanje, ki jo je podal priči dr. A.L., glede listine z dne 25. 3. 2005, ki se nanaša na predviden zdravniški pregled v septembru 2005. Opozarja, da je delodajalec ponaredil listino (dokument priloga A77/4), kjer piše „kontrola v septembru“ brez čitljivega datuma, prvenstveno zaradi tega, da bi s tem lahko opravičil pred sodiščem napotitev tožnika na drug zdravniški pregled z dne 19. 12. 2005. Opozarja na listino pod zap. št. priloge 78 B, ki dokazuje ponarejanje zdravniške dokumentacije za potrebe tožene stranke. Opozarja na razlike v dokumentu 87 A in 87 B, ki sta očitno izpisana za potrebe tožbe na delovnem sodišču, vse skupaj pa dokazuje namen tožene stranke po njegovi degradaciji. Nadalje primerja dokumenta A7 in A85, iz katere izhaja različno število točk glede zdravniških, laboratorijskih izvidov in sicer v 11,38 v A7 in 13,11v A85. Glede na dejstvo, da je bil tožnik popolnoma zdrav ter ni čutil nobene potrebe po dodatnih preiskavah, saj se stalno ukvarja s športno dejavnostjo, kot je nogomet, tek, hoja v naravi ter dejstvo, da je vedel za omenjeni dokument, se ni zglasil pri svojem zdravniku. Meni, da je bil poslan na nadaljnji tretji zdravniški pregled 13. 10. 2006 (priloga A11) z očitnim namenom, ki je razviden iz te listine, da se napoti k psihologu, psihiatru z vnaprej postavljeno diagnozo s sumom na psihično motnjo in sicer na blodnjavo preganjavico. Sprašuje se, kako je dr. L. podala diagnozo za obesitas, hepatopathia aeth., hypercholesterolemia in sum na psihično motnjo, če ni opravila predlaganih preiskav. Poudarja, da je direktor tožene stranke priznal, da so vsi podpisi na prilogi B15 njegovi, torej na napotnicah, ki jih je izdala tožena stranka, s tem da je priča, takratni direktor G. izpovedal, da pravzaprav ni vedel, kaj dela in da so vse to delale strokovne službe; odgovornost je želel prevaliti na strokovne službe, saj je bil J.P. iniciator ter povzročitelj vseh dogajanj, kot maščevanje tožnikovemu upiranju in kasnejšemu propadu vzpostavljenega GPRS sistema v avtomobilih tožene stranke. Dokazal je, da je s svojimi nenehnimi opozarjanji na pretečo nevarnost VF elektromagnetnega sevanja vgrajenih naprav za zdravje uporabnikov seznanil vse pristojne, pri čemer pa so P.P., J.Ž. in A.A. ves čas vozili s svojimi zasebnimi vozili in v službene namene ter tako niso bili izpostavljeni VF elektromagnetnemu sevanju GPRS sistema. Zaradi nasprotovanja vzpostavitvi sistema tožnik tudi navaja, da je ravno demontaža sistema, ki jo je tožnik izvršil na službenem vozilu, pripeljala do tega, da so mu odvzeli službeno vozilo. Z vgradnjo sistema Talk Track so se pričele težave, tudi z grožnjami z izgubo zaposlitve, oziroma so vsa nadaljnja ravnanja tožene stranke povezana s tožnikovim upiranjem ter posledica maščevanja. Opozarja na ravnanje predsednica senata, ki je na prvi obravnavi dne 6. 11. 2009 večkrat zaprosila prisotne, da zapustijo dvorano zaradi posveta senata, zaradi česar je ta razprava trajala dosti dlje, kot je bilo predvideno, saj so bile razpisane še dve obravnave tistega dne in je trajalo vse do 11:44 ure. Pooblaščenka tožene stranke se je v času čakanja večkrat pogovarjala po mobilnem telefonu ter svetovala priči glede posameznega odgovora na zastavljeno vprašanje s strani senata, teh posvetovanj ter našega odhoda pa predsednica sodnega senata ni vpisala v zapisnik, na samo neprestano telefoniranje pa nedvomno kaže tudi odhod iz sodne dvorane pooblaščenke zaradi nadaljnjega posveta, kar je zabeleženo tudi v zapisniku. Po drugi strani pa tožniku ni bilo dopuščeno dobiti odgovora na posebna vprašanja, določena vprašanja tudi niso bila zapisana na zapisnik. Nadalje tudi opozarja na domnevne nepravilnosti pri vodenju obravnave dne 8. 1. 2010, ko senat ni dopustil vprašanja tožnika priči J.P.. Delavci tožene stranke so bili podvrženi raziskavam vpliva VF elektromagnetnega sevanja na uporabnike, ki je bila predvidena za kasnejšo množično uporabo, kot je satelitska mobilna GPRS, cestninjenje ter s tem tudi veliki posli v vrednosti dveh milijard evrov, za katerimi stoji podjetje U.. Navaja tudi, da je pred obravnavo videl pooblaščenko tožene stranke kako zapušča pisarno predsednice senata.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Meni, da je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju v celoti sledilo napotkom Višjega delovnega in socialnega sodišča ter z dodatno izvedbo dokazov in sicer z zaslišanjem prič dr. A.L., J.P. ter J.G. ponovno ugotovilo, da je tožena stranka zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Povzema ugotovitve sodišča, ki se nanašajo na kršitve pogodbe o zaposlitvi, kršitev določb Pravilnika o varstvu pri delu ter Zakona o delovnih razmerjih, saj tožnik 24. 5. 2007 in 30. 5. 2007 ni opravil zdravstvenega pregleda pri pooblaščenem zdravniku ter je tudi 27. 8. 2008 odklonil poziv na zdravstveni pogled pri pooblaščenem zdravniku v Kranju. Opozarja na določbe 15. in 20. člena ZVZD ter poudarja, da bi bila tožena stranka v primeru, ko tožnika ne bi napotila na preglede, v prekršku, za katerega je zagrožena visoka kazen. Nadalje poudarja, da je dokazano, da priča dr. A.L. tožniku ni podtikala negativnega zdravniškega stanja, glede pritožbenih navedb pa navaja, da jih ostro zavrača, ker so povsem izmišljene ter žaljiva, pri čemer tudi pooblaščenka posebej pove, da ni nikoli posegala v delo sodišča ter tudi ni obiskovala sodnice v tej ali v kakršnikoli drugi zadevi. Zavrača tudi vsa navajanja ponarejanja dokumentacije ter poudarja, da so predložene listine verodostojne, prav tako pa v primeru zaslišanja prič ne gre za krive izpovedbe, kot to skuša prikazati tožnik. Na koncu še poudari, da je bila odpoved podana izključno iz razlogov, kot izhajajo iz same odpovedi. V nobenem primeru pa ni želela tožena stranka tožnika degradirati ali mu kakorkoli škodovati in se mu maščevati. Do odpovedi in posledičnega sodnega postopka ne bi prišlo, v kolikor bi tožnik opravil zahtevane zdravstvene preglede, pa jih ni. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

V pojasnilih na odgovor tožene stranke na pritožbo tožnik navaja, da je želel opraviti zahtevani zdravstveni pregled pri svojem izbranem zdravniku, kateri bi ga napotil k ustreznemu pooblaščenemu, nevtralnemu in nepristranskemu zdravstvenemu delavcu s področja medicine dela, v skladu z veljavno ter v pritožbi opisano zakonodajo. Ponovno se sklicuje na določbe 20. člena ZVZD, 6. člena ZVZD ter opozarja, da so se pričele težave z uvedbo Talk Tracka, zaradi škodljivih posledic elektromagnetnega sevanja, zaradi česar je bil tudi degradiran iz merilca telekomunikacijskih omrežij v samostojnega monterja telekomunikacijskih omrežij.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z 350. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, pri tem pa je pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Po določbi 3. odstavka 81. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 103/2007, v nadaljevanju ZDR) lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi iz razlogov, določenih s tem zakonom. Dokazati mora, da obstaja utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved (2. odstavek 82. člena ZDR). Po določbi 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in če v skladu s 1. odstavkom 110. člena ZDR, ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank, ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

V novem sojenju je sodišče prve stopnje upoštevalo vse napotke pritožbenega sodišča iz razveljavitvenega sklepa opr. št. Pdp 1165/2008 z dne 1. 4. 2009 ter po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da ni mogoče zaključiti o podtikanju negativnega zdravstvenega mnenja tožniku s strani dr. A.L.. V novem sojenju je namreč sodišče prve stopnje zaslišalo zdravnico dr. A.L., ki je zaslišana kot priča prepričljivo pojasnila, da se je odločila za kontrolni pregled zaradi patoloških laboratorijskih testov, ki so kazali na možnost sladkorne bolezni oziroma okvare jeter. V mnenju z dne 19. 12. 2005 je zapisala, da ni zmožen za delo, ker se je tako odločila na podlagi laboratorijskega izida, kajti nezdravljena sladkorna bolezen je lahko kontraindicirana za tako delo, prav tako je po izpovedbi priče okvara jeter lahko povzročena s prekomernim uživanjem alkohola, o čemer se je s tožnikom pogovarjala in je želela ob kontroli preveriti. Povišane vrednosti potrjuje laboratorijski izvid z dne 19. 12. 2005 (priloga A10/1), iz katerega izhajajo povečane vrednosti pri hematoloških in biokemijskih preiskavah, oziroma ena prenizka vrednost pri biokemijski preiskavi. Ker so bile ugotovitve o povišanih vrednostih bistvene za odločitev dr. A.L., za samo presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni odločilno, ali s je z njenimi ugotovitvami seznanila tudi tožena stranka. Ker so navedbe dr. A.L. potrjene s strani medicinskih izvidov, na verodostojnost njene izpovedbe ne vplivajo trditve tožnika, da je bila z izvidom z dne 6. 1. 2006 seznanjena tožena stranka. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe o tem, da je dr. A.L. zavedla sodišče prve stopnje oziroma da sodišče ne bi smelo upoštevati njene izpovedbe kot verodostojne.

Za pritožbeno rešitev zadeve je torej bistvena pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik 24. 5. 2007 in 30. 5. 2007 ni opravil zdravstvenega pregleda pri pooblaščenem zdravniku ter je tudi 27. 8. 2008 odklonil poziv na zdravstveni pogled pri pooblaščenem zdravniku v Kranju. S tem je kršil pogodbene obveznosti po 2. in 4. alineji 18. člena ter po 2. in 4. točki prvega odstavka 23. člena Pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 27. 2. 2006 (priloga A8) ter 32. in 33. člen ZDR, kar predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu ZDR. Ker je tožena stranka tožnika dne 27. 8. 2008 napotila na pregled k zdravniku medicine dela v Kranj, in ne k dr. L., tudi ni mogoče slediti očitku o degradaciji tožnika pri toženi stranki ter njegovi odstranitvi iz podjetja, kar naj bi bilo povezano s zatrjevanim šikaniranjem tožnika zaradi njegovega nasprotovanja uvedbi sistema Talk Track. Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe o pisni napaki v dokumentu z dne 6. 1. 2009 ter zatrjevanje, da je tožena stranka ponaredila listino (dokument priloga A77/4). Tožnik je bil namreč dolžan opraviti zdravstveni pregled, na katerega ga je napotila tožena stranka, saj je to pogoj za opravljanje njegovega dela, k temu pa toženo stranko zavezujejo predpisi o varstvu in zdravju pri delu. Tožnik se svoje obveznosti opraviti zdravniški pregled tudi ne more razbremeniti s sklicevanjem na svoje dobro zdravstveno stanje, ukvarjanje s športom, saj o tem lahko podala svoje mnenje in izvid le pooblaščen zdravnik medicine dela. Glede na to, da je tožena stranka kar trikrat napotila tožnika na zdravniški pregled, je podan tudi pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, saj od tožene stranke ni bilo mogoče pričakovati, da bi lahko tožnik nadaljeval delo do poteka odpovednega roka, posebej ob dejstvu, da bi bila tožena stranka v prekršku, če bi tožniku dopuščala nadaljnje opravljanje dela brez zdravniškega pregleda. Na podlagi navedenega so bili podani pogoji za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. odstavka 110 in 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR.

Po proučitvi podatkov v spisu pritožbeno sodišče dodaja, da v ravnanju predsednice senata oziroma sodišča prve stopnje ni zaslediti ravnanj, ki bi kakorkoli kazala na pristranskost sodišča oziroma neenakopravno obravnavanje tožnika. Sodišče prve stopnje lahko in mora odločiti o tem, da ne dovoli vprašanj, ki za odločitev niso bistvena oziroma odločilna, v smislu določbe 213. člena ZPP, ki določa, da dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo, o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, pa odloča sodišče. Kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, je odločilno, da se tožnik ni udeležil zdravniškega pregleda, zato ni bistveno, ali je direktor tožene stranke podpisal napotitev na pregled, kar naj bi pripravile službe pri toženi stranki, oziroma da naj bi bil po tožnikovih trditvah takratni direktor tožene stranke J.P. iniciator vseh dogajanj, povezanih z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo izpovedbe prič, ne morejo biti upoštevne pritožbene navedbe o večkratnem zapuščanju razpravne dvorane ter zatrjevano telefoniranje pooblaščenke tožene stranke, ali pa daljša trajanje obravnave od predvidenega. Pravilna je tudi procesna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik prekludiran glede listine A85, ki jo je vložil prepozno, zato je sodišče prve stopnje ni smelo upoštevati, v skladu z določbo 1. odstavka 286. člena ZPP. Zato pritožba tudi v tem delu ni bila utemeljena.

Zaradi vsega navedenega je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odgovor na pritožbo ni pripomogel k boljši razjasnitvi stvari, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da tožeča stranka sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, v skladu z 2. odstavkom 165. člena, v zvezi s 155. členom ZPP.