Jedro

Revident je onemogočal oceno svoje delovne zmožnosti z neupravičenim odklanjanjem zdravstvenih pregledov, zato mu je tožena stranka pravilno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi hujše kršitve delovne obveznosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 2. 2008. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Tožnik 24. 5. 2007 in 30. 5. 2007 ni opravil preventivnega zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten, 27. 8. 2007 pa je odklonil poziv na zdravstveni pregled dne 29. 8. 2007. Tožnik bi moral zdravstvene preglede opraviti v skladu s predpisi o varstvu in zdravju pri delu, ker jih ni oziroma jih je odklanjal, je kršil svojo delovnopravno obveznost. 2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Navaja, da ni huje kršil pogodbenih obveznosti. Zadnji pregled je opravil 19. 12. 2005, z internim predpisom delodajalca pa je bil zavezan k opravi zdravniškega pregleda na vsake dve leti. Ker je bil na pregled napoten pred iztekom 2 let, brez da bi bili za to izpolnjeni pogoji iz Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih – Pravilnika (Ur. l. RS, št. 87/2002 in naslednji), je bila takšna napotitev nezakonita. Dejstvo, da se tožnik trikrat ni odzval na odrejeni zdravstveni pregled, ne more pomeniti, da tožena stranka ne bi mogla tožnika obdržati v delovnem razmerju do poteka odpovednega roka. Sodišči ne pojasnita uporabe Pravilnika, sodbi sta nejasni in ne vsebujeta razlogov o odločilnih dejstvih.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Po presoji revizijskega sodišča ni prišlo do kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je kot namerno kršitev delovnih obveznosti težje narave opredelilo tožnikovo neudeležbo na obveznih zdravstvenih pregledih 24. 5. 2007 in 30. 5. 2007 ter njegovo izrecno odklonitev poziva na zdravstveni pregled 29. 8. 2007. Prvostopenjsko sodišče je tudi ugotovilo, da ni možno nadaljevanje delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Tako so bila primerno obrazložena odločilna dejstva za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

8. Po 2. alineji prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Ur. l. RS, št. 42/02) lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je revident 19. 12. 2005 je opravil preventivni zdravniški pregled, na katerem je pooblaščena zdravnica ocenila, da ni zmožen za vožnjo z avtom v službene namene in za delo na višini, zato je predlagala kontrolo čez 6 mesecev. Ta je bila nato dejansko izvedena 13. 10. 2006, ko je revident zavrnil testiranje pri psihologu in laboratorijski pregled krvi, zato pooblaščena zdravnica ni mogla podati mnenja o njegovi delovni zmožnosti. Revident se ni udeležil dveh nadaljnjih preventivnih zdravstvenih pregledov dne 24. 5. 2007 in 30. 5. 2007, pri zadnjem pa je poziv na pregled izrecno odklonil dne 27. 8. 2007. 9. V skladu z 32. členom ZDR mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Po določbi 33. člena ZDR mora delavec spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Po presoji revizijskega sodišča je revident z zavračanjem oprave zdravniških pregledov, na katere je bil napoten s strani delodajalca, huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja. Namen zakonodajnega urejanja varstva in zdravja pri delu, v okvir katerega sodi tudi napotitev delavcev na preventivne zdravstvene preglede po 22. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD (Ur. l. RS, št. 56/99 in naslednji), je v zmanjševanju rizikov pri opravljanju dela. Namen zdravstvenega pregleda delavca je tako v ugotovitvi njegove delazmožnosti, ki omejuje delokrog delavčevih obveznosti, hkrati pa mu zagotavlja opravljanje dela, pri katerem ne bo trpelo njegovo zdravje. Obenem je zaščiten tudi delodajalec, saj mu delavec, ki ni zmožen dela po pogodbi o zaposlitvi, lahko povzroči škodo tako znotraj delovnega procesa kot tudi nasproti tretjim. Revident je vse od pregleda 13. 10. 2006 dalje onemogočal oceno svoje delovne zmožnosti z neupravičenim odklanjanjem zdravstvenih pregledov, zato mu je tožena stranka pravilno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi hujše kršitve delovne obveznosti.

10. Sodišči sicer res nista citirali določb Pravilnika, vendar to na pravilnost odločitve ne vpliva. Odločilna dejstva so bila v zadostni meri razdelana, sodišče pa ni dolžno navesti izrecno vsake pravne podlage, če je pravni zaključek jasno izpeljan, revident pa podzakonskega predpisa do revizijskega postopka niti ni problematiziral. Revidentova zmanjšana delovna zmožnost je bila ugotovljena na pregledu 19. 12. 2005, zato je bil napoten na pregled 13. 10. 2006, na katerem ocena delovne zmožnosti zaradi revidentovega nesodelovanja sploh ni bila mogoča. Po določbi 1. točke drugega odstavka 10. člena Pravilnika je delodajalec delavca dolžan napotiti na usmerjen zdravstveni pregled pri zmanjšani delovni zmožnosti. Tožena stranka je imela oceno revidentovih delovnih zmožnosti do 13. 10. 2006, potem pa je imela po določbi 1. točke drugega odstavka 10. člena Pravilnika toliko večjo pravico zahtevati od revidenta, da se udeleži zdravstvenega pregleda, saj aktualne ocene njegove delovne zmožnosti ni več imela – ob dejstvu prehodno ugotovljene zmanjšane delovne zmožnosti. Časovne omejitve iz Pravilnika pa v svoji naravi ne vsebujejo materialnopravne prekluzije, ampak so predvsem širši okvir opravljanja pregledov, saj že sama dikcija govori o pregledu na časovno enoto in ne npr. v roku 2 let oziroma po 2 letih.

11. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.