Jedro

Skladno z določilom prvega odstavka 60. člena SPZ, je pokojni izgubil lastninsko pravico na konju že s sklenitvijo pravnega posla in z njegovo izročitvijo v posest E. E. in ne šele s podpisom pogodbe o prenosu lastninske pravice.

Zaradi aleatorne narave pogodbe je zato izključena vsaka možnost uporabe pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev v času sklenitve pogodbe, za katere se ne more trditi, da morata biti v času sklenitve pogodbe vsaj približno enaki oziroma sorazmerni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 558,00 EUR za odgovor na pritožbo v petnajstih dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. V izpodbijani sodbi je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da kopitar A. spada v zapuščino po pokojnem B. B. (1) da je pogodba o preužitku sklenjena med zapustnikom B. B. in prvo toženo stranko C. C. nična in prikriva darilno pogodbo (2) da sklenjena darilna pogodba nima pravnega učinka proti tožeči stranki in da se v 3. točki izreka naštete nepremičnine vrnejo v zapuščino po pokojnem B. B., toliko kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža (3) posledično je v III. točki izreka odločilo, da tožeča stranka v celoti nosi stroške pravdnega postopka sama.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi tako, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. V obrazložitvi navaja, da je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da kopitar na dan smrti zapustnika . . 2016 ni bil njegova last in da pogodba o preužitku z dne 4. 3. 2004, ne prikriva darilne pogodbe. V obrazložitvi navaja, da sta zaslišani priči izpovedali, da sta kopitarja A. imeli v najemu in da je bil prepis narejen tri dni pred smrtjo pokojnika. Sodišče se ni opredelilo do navedb tožeče stranke, da sta se podpisnika pogodbe o preužitku z dne 4. 3. 2016 zavedala skorajšnje smrti zapustnika (preužitkarja), da je zato element tveganja pogodbe o preužitku izostal in da je zato pogodba imela darilni namen, z dodatno okoliščino nemoralnega nagiba zapustnika, da bi tožnika izločil iz dedovanja. Sodišče je neutemeljeno spregledalo, da sta prvotožena in zapustnik sklenila pogodbo o preužitku šele tri mesece in 24 dni pred smrtjo zapustnika, ko je bilo že znano, da je pokojni zbolel še za adenokarcinomom. Da je bila prognoza bolezni resna, je potrdil tudi sodni izvedenec. Zapustnik je bolehal z napredovano vrsto pljučnega raka z metastazami, tako po bezgavkah kot tudi zunaj prsnega koša, v jetrih in na kosteh. Možnost preživetja ob takšni diagnozi je enaka nič. Sodišče prve stopnje je premalo pozornosti posvetilu dejstvu, da je bila pogodba o preužitku podpisana z namenom in ciljem, da se tožnika izloči iz dedovanja po zapustniku.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

O lastništvu kopitarja na dan zapustnikove smrti . . 2016. 5. Tožeča stranka je zahtevala, da se ugotovi, da kopitar sodi v zapuščino, ker naj bi bil na dan zapustnikove smrti njegova last. 6. Prvotožena je zaslišana na naroku izpovedala, da je bil konj zaradi treniranja izročen D. D., ki pa se ga je naveličal, ker je bil trmast. Zato je pokojniku predlagal oddajo v zakol, ali pa da poiščeta nekoga, ki bo konja vzel, da ga ne bo potrebo zaklati. Konja je prevzela E. E., D. D. pa je organiziral prepis in s tem namenom nekaj dni pred smrtjo tudi obiskal zapustnika. Konj je bil E. E. podarjen zaradi številnih težav; zaradi neprilagojenega vedenja, ga je kasneje prodala za 500,00 EUR.

7. Pritožbeno sodišče se ne strinja z navedbami v pritožbi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka in sicer iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba v obrazložitvi vsebuje ustrezno pravno podlago, sodišče je naredilo tudi celovito dokazno oceno izpovedb zaslišanih prič D. D. in E. E., kot tudi prvotožene stranke. Pavšalni očitki, da je zapisnik o zaslišanju prič v nasprotju s tistim, kar sodišče navaja v obrazložitvi sodbe, so neutemeljeni. Sodišče je po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsake od zaslišanih prič in prvotožene stranke in nato vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka prepričljivo obrazložilo, zakaj verjame pričama, da ni bil namen pokojnika, da odda konja v dolgoročni najem, ampak, da ga kljub problematičnemu karakterju ne odpelje v klavnico, in zanj poišče osebo, ki bo zanj pripravljena skrbeti kljub njegovim pomanjkljivostim. Tudi pritožbeno sodišče šteje za dokazano, da je bil konj izročen v lastniško posest E. E. pred smrtjo zapustnika z namenom, da bo zanj skrbela kljub njegovim pomanjkljivostim in konja zaradi tega ne bi bilo potrebno poslati v klavnico.

8. Ker ni spora o okoliščini, da je bil konj v posest izročen v času, ko je bil zapustnik še živ, je ta pridobila lastninsko pravico na konju, ko ji je bil izročen v posest, z namenom, da postane njegova lastnica in da bo zanj poskrbela tako, da ne bo odpeljan v klavnico. Skladno z določilom prvega odstavka 60. člena SPZ, je pokojni izgubil lastninsko pravico na konju že s sklenitvijo pravnega posla in z njegovo izročitvijo v posest E. E. in ne šele s podpisom pogodbe o prenosu lastninske pravice.

O ničnosti pogodbe o preužitku z dne 4. 3. 2016

9. Pri pogodbi, ki vsebuje obveznost dosmrtnega preživljanja je odločilna njena specifična pravna narava, ki se kaže v njeni tveganosti oziroma aleatornosti. Za razliko od večine ostalih odplačnih pravnih poslov, ki so komutativni, saj je že v času sklenitve pravnega posla določena oziroma določljiva vrednost nasprotnih dajatev ali storitev, je pogodba, ki vsebuje obveznost dosmrtnega preživljanja aleatorna, saj je negotovo, koliko časa bo preživljanec živel in bo tako potreben preživljanja. Zaradi aleatorne narave pogodbe je zato izključena vsaka možnost uporabe pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev v času sklenitve pogodbe, za katere se ne more trditi, da morata biti v času sklenitve pogodbe vsaj približno enaki oziroma sorazmerni. Aleatornost je namreč tako pomembna karakteristika pogodbe, da popolnoma izključuje kakršenkoli matematičen izračun nasprotnih izpolnitev. V nasprotnem primeru bi bil povsem izničen namen sklenitve takšnih pogodb, saj bi bil prevzemnik vedno izpostavljen le negativnemu tveganju, da bo izročeno premoženje večje vrednosti kot je na koncu vrednost preživljanja, ki ga sam nudi in bi se tako štelo, da je sklenjena pogodba v presežku vrednosti premoženja neodplačna, s tem pa bi bil izpostavljen zahtevkom ostalih dedičev za vrnitev presežka v zapuščino zaradi prikrajšanja njihovega nujnega deleža. Drugačna interpretacija bi povsem izničila pozitivno tveganje preživljalca, in bi ga tako vsekakor odvrnila od sklenitve takšne pogodbe.

10. Da je prvotožena stranka kot preživninska zavezanka ustrezno izpolnjevala pogodbene zaveze ni sporno.

11. Pritožbeno sodišče tudi v celoti sprejema ugotovljeno dejansko stanje, jasne, logične in dokazno podprte razloge sodišča prve stopnje, da je bila sklenjena pogodba po svoji naravi aleatorna, kljub temu, da je bilo jasno, da pokojni nima možnosti, da bi po postavljeni diagnozi lahko živel več kot pet let. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je natančna in podprta s prepričljivim izvedenskim mnenjem, hkrati pa tudi skladna z določilom 8. člena ZPP. Pritožnik tako s pritožbenimi navedbami ne vzbudi dvoma, da katera od pravno relevantnih okoliščin ne bi bila pravilno ugotovljena oziroma ovrednotena.

12. Prav zavedanje pokojnika, da je resno bolan in da bo zatorej potreboval skrb osebe, ki ji lahko zaupa, ne kaže, da je bila pogodba sklenjena z namenom prikrajšati tožnika za nujni delež. To velja še toliko bolj zato, ker se je prvotoženka v pogodbi zavezala, da bo skrbela tudi za pokojnikovega očeta. Za bolno osebo je pomembno, da zanjo poskrbi nekdo, ki tej osebi lahko nudi, tako materialno kot moralno in fizično pomoč, da se nanj lahko obrne in mu zaupa. Pogodba je bila sklenjena z namenom, da si pokojni zagotovi oskrbo in nego do svoje smrti na domu, razen, če bi se sam odločil drugače, glede na naravo pogodbe pa ni pomembno, koliko časa bi takšna oskrba in pomoč trajala in v kakšnem obsegu, kljub temu je sodišče tudi s pomočjo izvedenca prepričljivo ugotovilo, da pokojni in prvotožena nista mogla vedeti, kako natančno bo potekala bolezen in kakšen bo obseg nege, oskrbe in pomoči. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila sklenjena pogodba odplačna in da je pokojni zapustnik izročil premoženje zaradi zagotovitve svoje oskrbe v času svoje bolezni, kot tudi oskrbe svojega ostarelega očeta, ne pa zaradi neodplačne obogatitve prvotožene stranke z namenom prikrajšati tožnika za nujni delež.

13. Tožniku tako ni uspelo dokazati, da naj bi bila podlaga za sklenitev pogodbe o preužitku pravzaprav darilo prvotoženi stranki z namenom, da se tožnika izloči iz dedovanja. Ker torej prvotožena stranka ni dobila podarjenega nobenega premoženja, ga tudi ni dolžna vrniti v zapuščino. Takšnega zaključka pritožbene trditve niso izpodbile, zato je potrebno pritožbo po ugotovitvi, da v postopku tudi niso bile zagrešene bistvene kršitve določb postopka, zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato je dolžna plačati toženi stranki stroške za odgovor na pritožbo, ki jih je sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo. Njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu.