- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sklep II DoR 225/2022
ECLI:SI:VSRS:2022:II.DOR.225.2022 Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Predlog se zavrne.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1. Tožnik je skupaj z bratom in mamo v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu sklenil dedni dogovor, po katerem je prevzemnik zaščitene kmetije postal tožnikov brat. Težava je nastopila, ker je brat umrl pred mamo. Tožnik je primarno zahteval ugotovitev ničnost izročilne pogodbe/dednega dogovora z dne 26. 2. 2009. Napako naj bi storilo zapuščinsko sodišče, ki ni dalo pravnega pouka in dogovora dedičem ni prebralo ter jih ni opozorilo na tveganja, povezana s temi posli. Trdil je, da je dedni dogovor po vsebini delno izročilna pogodba, s katero je mama izročila svoje premoženje, ki obsega zaščiteno kmetijo, svojemu pokojnemu sinu – tožnikovemu bratu (s pridržkom po 551. členu Obligacijskega zakonika), delno pa darilna pogodbo, s katero je sam bratu podaril svoj dedni delež. Tožnik meni, da bi zaščiteno kmetijo dedovala mama, saj bi v skladu z Zakonom o dedovanju kmetijskih zemljišč in gospodarstev imela prednost, če bi sodišče dedičem pojasnilo, kaj se lahko zgodi, če prevzemnik kmetije umre pred njo.
2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako primarni kot oba podredna zahtevka.
3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Zoper takšno odločitev višjega sodišča je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednje vprašanje: Ali je sodišče (oz. sta nižji sodišči) storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP? (ker se v obrazložitvi nista opredelili do številnih okoliščin, ki jih je tožeča stranka izrecno poudarila in ki so kazale na to, da je šlo pri nudenju pomoči tožene stranke pok. A. A. zgolj za navidezno nudenje pomoči). Predlog črpa iz pravice do obrazložene sodne odločbe kot pravice do poštenega sojenja (22. člen Ustave RS). Očita neskrbno dokazno oceno in kršitev 8. člena ZPP.
5. Predlog ni utemeljen.
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).