Jedro

Vprašanje upoštevanje predpravdnega arbitrarnega poročila kot dela trditvene podlage stranke.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožniku plačati 25.107,87 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek (za 5.382,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) pa je zavrnilo. Tožniku prisojeni znesek predstavlja odškodnino za škodo, ki mu jo je toženka povzročila, ko je 17. 2. 1994 nasilno vstopila v skupno hišo pravdnih strank, v kateri tedaj ni več živela, ter razbila in poškodovala stekla, okna in vrata, hišne napeljave in drugo. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo pritožbenega sodišča v delu, s katerim je potrjena obsodilna odločitev. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede pravnih vprašanj: - pravilnosti popolnega oziroma neomejenega upoštevanja predpravdnega cenitvenega poročila kot dela trditvene podlage tožbe in - pravilnosti upoštevanja prima facie neverodostojnih listin, nastalih pred škodnim dogodkom, kot listinskih dokazov glede nastanka škode in še posebej glede njene reparacije.

3. V zvezi s prvim vprašanjem trdi, da tožnik v tožbi ali v kasnejših vlogah sploh ni opisal in preciziral posameznih škodnih postavk, pa mu jih je sodišče navkljub vprašljivi sklepčnosti tožbenega zahtevka prisodilo, drugostopenjsko sodišče pa je na pritožbeno trditev, da je bil zaradi tega tožbeni zahtevek nesklepčen in tudi prekoračen, toženki odgovorilo, da je bila večina postavk v tožbi dovolj specificirana in da je treba kot del trditvene podlage upoštevati tudi predpravdno cenitveno poročilo, ter da je zmotna njena pritožbena teza, da predpravdno cenitveno poročilo ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage ter da se ga v skladu z ustaljeno sodno prakso upošteva kot del trditvene podlage tožnika. Opozarja na odločbo VSL I Cpg 668/2012, iz katere izhaja omejena možnost nadomestitve pomanjkljive trditvene podlage z izvedenskim mnenjem ene stranke: izvedensko mnenje, ki ga predloži ena pravdna stranka, lahko nadomesti le tisti del trditvene podlage, ki pomeni razkritje dejstev, za katera je potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima, ne more pa se tožeča stranka razbremeniti tistega dela trditvenega bremena, ki je odločilen za preizkus sklepčnosti na način, da se sklicuje le na predloženo izvedensko mnenje. Sodna praksa višjih sodišč glede tega vprašanja je torej neenotna. Vrhovno sodišče se o tem vprašanju še ni izreklo - v večjem številu zadev je dopustilo uporabo izvenpravdnega izvedenskega mnenja (npr. II Ips 647/2006, II Ips 713/2005, II Dor 229/2013) kot del trditvene podlage, nasprotno stališče pa izhaja iz odločbe III Ips 12/2004, kar morda kaže na neenotnost sodne prakse Vrhovnega sodišča. 4. Glede drugega vprašanja toženka trdi, da so posamezni listinski dokazi (računi, dobavnice) očitno neverodostojni, da so nespecificirani, da so naslovljeni na firmo tožnika in podobno.

5. Predpostavke, ki jih za dopustitev revizije določa Zakon o pravdnem postopku v prvem odstavku 367.a člena, niso izpolnjene. Vrhovno sodišče je zato skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona toženkin predlog zavrnilo.