Jedro

Ker objekt nima ustreznega uporabnega dovoljenja za proizvodno dejavnost, bi bila proizvodnja v tem objektu možna šele na podlagi spremembe namembnosti objekta, kar pomeni, da tožnik ni izkazal, da je izpolnil pogoje iz javnega razpisa, v skladu s katerimi je prijavitelj moral za objekt predložiti ustrezno uporabno dovoljenje.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju ARSKTRP) zavrnila zahtevek tožnika za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev št. 33121-13/2009-11 z dne 6. 8. 2009. Z navedeno odločbo je bila tožniku odobrena vloga za dodelitev nepovratnih sredstev v višini do 200.000,00 EUR za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za ukrep „Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, Naložba v opremo za razvoj dodatnih dejavnosti na podeželju“, ki so bila razpisana z Javnim razpisom za ukrep 312: podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij (Ur. list RS, št. 23/2009, v nadaljevanju: javni razpis). V obrazložitvi odločbe ARSKTRP navaja, da so bila sredstva iz ukrepa 312 tožniku odobrena pod pogoji navedenimi v Uredbi o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (Ur. list RS, št. 73/2008, 17/2009, v nadaljevanju: uredba) in v javnem razpisu. Med dejavnosti, na katere se je nanašal ukrep, spada tudi dejavnost „proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov“, registrirana po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti. V okviru navedene dejavnosti je tožnik prijavil naložbo v nakup proizvodnje linije za proizvodnjo letečih tarč „top target“ (proizvodnja glinenih golobov). Na podlagi odločbe o pravici do sredstev je tožnik dne 19. 11. 2009 vložil zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev v višini 200.000,00 EUR. Po določbi 56. člena Zakona o kmetijstvu (Ur. list RS, št. 45/2008, ZKme-1) se zahtevku ugodi, če izpolnjuje pogoje iz predpisov in javnega razpisa. Zahtevek, ki je v nasprotju z navedenimi zahtevami, pa organ z odločbo zavrne. V javnem razpisu je v 3. alineji točke V. pogoji za dodelitev sredstev bilo določeno, da mora vlagatelj zagotoviti ustrezno investicijsko tehnično dokumentacijo z detaljnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen. V razpisni dokumentaciji, ki je priloga javnega razpisa, pa je bilo določeno, da mora vlagatelj k vlogi priložiti uporabno dovoljenje za že obstoječi objekt, v katerem bo postavljena oprema. Prav tako je bilo v odločbi o pravici do sredstev določeno, da mora stranka o vsaki spremembi naložbe pridobiti soglasje ARSKTRP in to preden začne izvajati spremembe. V obravnavanem primeru je ARSKTRP dne 5. 2. 2010 od Inšpektorata RS za okolje in prostor pridobila podatek, da sporna proizvodnja v objektu, kamor je bila nameščena proizvodnja linija, glede na izdano uporabno dovoljenje ni predvidena. Na navedeno ugotovitev je tožnik v odgovoru z dne 16. 2. 2010 pojasnil, da se je lokacija, ki je bila predvidena v vlogi, spremenila oz. je bila oprema prestavljena v drug objekt. O navedeni spremembi ARSKTRP predhodno ni bila obveščena. Objekt se sicer nahaja na parc. št. 293/23 k.o. ..., za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje dne 11. 12. 1998, vendar pa to ni ustrezno. Ker torej tožnik ni izpolnil vseh pogojev oz. kriterijev, določenih v Uredbi in javnem razpisu, je tožena stranka njegov zahtevek zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da mu je ARSKTRP z odločbo z dne 6. 8. 2009 odobrila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev v višini 200.000,00 EUR za nakup proizvodnje linije za izdelavo glinastih golobov. Tožnik ima proizvodnjo že locirano na zemljišču parc. št. 293/23 k.o. ... Na navedeni parceli stojita dva medsebojno povezana objekta in sicer predgrajeni objekt in k temu dozidani objekt. Tožnik šteje oba povezana objekta kot enoten objekt. Ogled objektov je opravil tudi gradbeni inšpektor, ki je ugotovil, da ima tožnik za uporabo skladiščne hale s poslovnimi prostori uporabno dovoljenje izdano dne 11. 12. 1998. Prav tako je ugotovil, da bi lahko tožnik v tem objektu postavil proizvodnjo glinastih golobov, če bi zanj pridobil spremembo namembnosti, za katero pa ne bi potreboval posebnega gradbenega dovoljenja. Tožnik pa že razpolaga z uporabnim dovoljenjem za dograjeni objekt, ki leži na isti parcelni številki in je bil zgrajen na podlagi enotnega gradbenega dovoljenja št. 351-1081/99-04-101. To uporabno dovoljenje z dne 7. 11. 2001 z njegovo dopolnitvijo z dne 14. 3. 2001 pa je ustrezno in bi tožnik v tem objektu lahko začel s proizvodnjo, za katero je konkuriral na javnem razpisu. Takšno je tudi stališče gradbenega inšpektorja. Tožnik je zato ARSKTRP seznanil, da lahko proizvodnjo prestavi v halo dograjenega objekta, za katero ima ustrezno uporabno dovoljenje, torej v drugi del enotnega objekta. To je tudi že storil in je proizvodnjo linijo prestavil v tisti del povezanega objekta, ki je bil kasneje zgrajen in za katerega je bilo izdano ustrezno uporabno dovoljenje. O razlogih spremembe je bila ARSKTRP obveščena in sicer v odgovoru na poziv dne 13. 2. 2010, ko je tožnik toženko seznanil z možnostjo preselitve proizvodnje v objekt, za katerega ima uporabno dovoljenje. V zvezi s tem je v telefonskem razgovoru z gospo A.A., ki je vodila postopek, želel izvedeti, ali je s tem zadostil vsem pogojem javnega razpisa. Ker ni dobil nobenega odgovora, je sam preselil proizvodnjo v objekt, za katerega je imel uporabno dovoljenje ter je s tem štel, da je izpolnil vse obveznosti iz javnega razpisa. Tako ne drži trditev, da ARSKTRP ni bila obveščena o spremembi namestitve proizvodne linije v drug objekt. Na podlagi tako nepravilno ugotovljenih dejstev je tožena stranka tudi napravila napačen sklep glede dejanskega stanja. Ker je v postopku predložil vsa ustrezna dokazila, meni, da je upravičen do nepovratnih sredstev v višini 200.000,00 EUR, zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in s sodbo ugodi njegovi zahtevi za izplačilo sredstev, oz. podredno, da zadevo vrne organu v nov postopek. Prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnikov zahtevek za izplačilo sredstev, ki ga je tožnik vložil dne 19. 11. 2009 v zvezi z odločbo o pravici do sredstev št. 33121-13/2009/11, izpolnjeval vse pogoje predpisane z uredbo in javnim razpisom.

V skladu z določbo 56. člena ZKme-1 ARSKTRP odobri sredstva, če zahtevek izpolnjuje pogoje iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev. Zahtevek, ki je v nasprotju z navedenimi zahtevami, organ z odločbo zavrne. Po določbi 86. člena uredbe ARSKTRP upravičencu izplača sredstva po opravljeni administrativni kontroli in nadzoru iz 114. člena uredbe.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnik vložil vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz ukrepa „podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij“, ki so bila razpisana z javnim razpisom na podlagi uredbe. Z odločbo o pravici do sredstev št. 33121-13/2009 z dne 6. 8. 2009 so bila tožniku na podlagi javnega razpisa odobrena nepovratna sredstva za naložbo v opremo proizvodnje glinenih golobov v višini do 200.000,00 EUR. Po podatkih tožnikove prijave bi naj bila oprema locirana v lastnih poslovno proizvodnih prostorih na sedežu podjetja. Prijavi je tožnik priložil tudi fotografijo objekta in prostora, kjer bi naj bila nameščena proizvodna oprema.

V skladu z določbami uredbe ARSKTRP po prejemu zahtevka za izplačilo sredstev opravi administrativno kontrolo in nadzor iz 114. člena uredbe. V okviru kontrolnega postopka je bilo ugotovljeno, da je bilo za objekt, v katerem je bila postavljena oprema, in ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja št. 351-382/96-4-BJ z dne 17. 6. 1997, izdano uporabno dovoljenje dne 11. 12. 1998 in sicer za skladiščno halo s poslovnimi prostori. Objekt torej nima ustreznega uporabnega dovoljenja za proizvodnjo dejavnost, kar je potrdil tudi pristojni gradbeni inšpektor. Po ugotovitvah inšpektorja bi bila proizvodnja v tem objektu možna šele na podlagi spremembe namembnosti objekta. Glede na navedene ugotovitve sodišče soglaša z zaključkom tožene stranke, da tožnik ni izkazal, da je izpolnil pogoje iz javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev. V skladu z javnim razpisom je tožnik moral zagotoviti ustrezno investicijsko tehnično dokumentacijo z detaljnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen s strani odgovornega projektanta ter vsa dovoljenja za naložbo v skladu z veljavno zakonodajo. Pri tem morajo biti gradbena in obrtniška dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja. To pomeni, da je moral vlagatelj za objekt predložiti ustrezno uporabno dovoljenje. Enako je bilo določeno tudi v razpisni dokumentaciji, kjer je bilo zahtevano, da mora vlagatelj za že obstoječi objekt predložiti uporabno dovoljenje. Dejstvo, da objekt, v katerem je bila postavljena oprema in ki ga je tožnik navedel v svoji vlogi (in zanj predložil fotografije), nima ustreznega uporabnega dovoljenja, med strankama tudi ni sporno. Navedena okoliščina pa je bistvena za odločitev v tej zadevi, zato tožnik ne more uspeti s svojimi tožbenimi ugovori. Da je obravnavani objekt primeren za proizvodnjo glinenih golobov je mogoče dokazovati le z ustreznim uporabnim dovoljenjem, zato je nerelavanten tožbeni ugovor, da so se v objektu že predhodno opravljale različne proizvodnje dejavnosti, saj takšnih dejavnosti brez uporabnega dovoljenja ni mogoče zakonito opravljati. Za proizvodnjo dejavnost pa bi moral tožnik po ugotovitvah gradbenega inšpektorja predhodno pridobiti spremembo namembnosti objekta. Tudi okoliščina, da sosednji objekt, ki je prizidan k navedenemu objektu, in v katerega je tožnik naknadno preselil opremo, ima uporabno dovoljenje za proizvodnjo dejavnost, ne more vplivati na drugačno odločitev. Tožnik je namreč v vlogi jasno navedel, v katerem objektu bo opravljal proizvodnjo glinastih golobov ter tudi predložil fotografijo objekta in prostorov, v katerih bo nameščena oprema. Iz navedb in fotografij pa nesporno izhaja, da gre za objekt, za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje le za skladiščenje in za poslovne prostore. Zaradi navedenega v tem postopku tudi ni relevantno, da je bilo za dozidan objekt izdano uporabno dovoljenje tudi za proizvodnjo dejavnost, ter da ta objekt po mnenju gradbenega inšpektorja ustreza za proizvodnjo glinastih golobov, saj tožnik v vlogi ni navedel, da bo oprema nameščena v tem objektu. Obeh objektov pa tudi ni mogoče obravnavati kot en objekt, kot to zatrjuje tožnik. Res sicer oba objekta stojita na isti parceli, vendar je bil vsak zgrajen na podlagi samostojnega gradbenega dovoljenja, prav tako je bilo za vsak objekt posebej izdano uporabno dovoljenje. Tako gre za objekta z različno namembnostjo, ne glede na to, da sta medsebojno povezana. Neutemeljen je tudi ugovor, da je tožnik ARSKTRP obvestil o preselitvi proizvodnje. V zvezi s sporočanjem sprememb je namreč bistveno, da je moral vlagatelj agencijo obvestiti o predlagani spremembi preden je spremembo naložbe začel izvajati, ter da je za to tudi predhodno pridobil njeno soglasje. Ker takšnega soglasja tožnik nima, je pravilna ugotovitev ARSKTRP, da tožniki ni izpolnil pogojev za izplačilo sredstev.

Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je zavrnilo tudi tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.