Jedro

Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na tožbene ugovore, ki se nanašajo na za odločitev o zadevi pravno pomembne navedene okoliščine glede pogojev za zavrnitev zahtevka za izplačilo spornih sredstev, zato je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, saj takšne sodbe po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) z dne 3. 3. 2010, s katero je (v drugi fazi postopka) zavrnila zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev z dne 6. 8. 2009 (izdani v prvi fazi postopka).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 56. člena Zakona o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 45/2008, ZKme-1), 86., 114. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 (Ur. l. RS, št. 73/2008, 17/2009, v nadaljevanju Uredba). Po presoji sodišča prve stopnje bi moral revident Agencijo obvestiti o spremembi naložbe, preden je to spremembo začel izvajati ter za to spremembo pridobiti njeno soglasje. Ker takšnega soglasja revident nima, je pravilna ugotovitev Agencije, da revident ni izpolnil pogojev za izplačilo sredstev.

3. Revident vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbi ugodi, oziroma podrejeno, da razveljavi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter mu zadevo vrne v novo sojenje. Dovoljenost revizije utemeljuje s 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, saj ni odločalo v skladu z 59. in 60. členom ZUS-1. Revident je Agencijo seznanil s preselitvijo proizvodnje v tisti del objekta, za katerega ima uporabno dovoljenje iz leta 2000. To je omenjeno v mnenju gradbenega inšpektorja. Sodišče prve stopnje je kot podlago oziroma dokazni material uporabilo tudi mnenje in ugotovitve gradbenega inšpektorja in fotografije, ki naj bi jih revident priložil svoji vlogi, kar pa ni bilo v dokazni podlagi odločbe Agencije z dne 3. 3. 2010. S tem, ko je sodišče prve stopnje samo izvajalo dokaze in ugotavljalo dejansko stanje, zaradi česar bi moralo razpisati glavno obravnavo in revidentu dati možnost, da se izjavi o celotnem gradivu in vseh dejstvih, je sodišče odločalo na podlagi drugačnega dejanskega stanja in je bila s tem kršena revidentova pravica iz 21. in 62. člena ZUS-1, ki je eden glavnih elementov pravice iz 22. člena Ustave RS. Revident je predlagal v tožbi zaslišanje direktorja in zaslišanje priče A. A., ki je vodila postopek, in s katero je revident komuniciral oziroma usklajeval ustreznost priloženega uporabnega dovoljenja ter premestitev opreme v objekt, za katerega je revident imel ustrezno uporabno dovoljenje z dne 7. 11. 2000. Sodišče predlaganih dokaznih predlogov ni preučilo oziroma se do njih ni opredelilo oziroma jih je zavrnilo. S tem je bila zagrešena bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, saj izpodbijane sodbe v zvezi z neobravnavanimi dokaznimi predlogi ni mogoče preizkusiti. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi revizija dovoljena na podlagi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. V obravnavanem primeru pa vrednost spornega predmeta presega znesek 20.000 EUR, saj je sporno izplačilo zneska do 200.000 EUR.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali so bili izpolnjeni pogoji iz 56. člena ZKme-1 za zavrnitev revidentove zahteve za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev z dne 6. 8. 2009. 9. Po določbi četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 organ zavrne zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev.

10. Kot izhaja iz predloženih spisov, je v obravnavani zadevi bila revidentu v prvi fazi postopka izdana odločba o pravici do sredstev z dne 6. 8. 2009. S to odločbo so bila revidentu odobrena nepovratna sredstva v višini do 200.000 EUR za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za ukrep „Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, Naložba v opremo za razvoj dodatnih dejavnosti na podeželju“, ki so bila razpisana z javnim razpisom za ukrep 312: podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij (Ur. l. RS, št. 23/2009). Pred izdajo odločbe o zahtevku za izplačilo sredstev z dne 3. 3. 2010 je Agencija na podlagi 114. člena Uredbe opravila kontrolo vloge oziroma zahtevka na kraju samem. Na podlagi kontrolnega pregleda gradbenega inšpektorja in obrazložitve stvarnega stanja, ki ga je na poziv Agencije podal revident, pa je Agencija sklepala, da revident nima ustreznega uporabnega dovoljenja za objekt, v katerem je priglasil proizvodnjo letečih tarč „Top target,“ ter da ne izpolnjuje vseh pogojev oziroma kriterijev, določenih v Uredbi.

11. Kot je bilo že navedeno, je sodišče prve stopnje soglašalo z odločitvijo Agencije, da bi moral revident Agencijo obvestiti o predlagani spremembi, preden je spremembo naložbe začel izvajati ter bi moral za to predhodno pridobiti njeno soglasje. Prav glede te za odločitev o zadevi pravno pomembne okoliščine je revident že v tožbi (in to ponavlja tudi v reviziji) navedel, da je Agencijo obvestil o preselitvi opreme za proizvodnjo letečih tarč še pred njeno preselitvijo iz objekta, ki ga je priglasil v razpisnem postopku, in za katerega ima uporabno dovoljenje z dne 11. 12. 1998 (skladiščna hala s poslovnimi prostori), v objekt, ki je v neposredni bližini, na isti parcelni številki, in za katerega ima uporabno dovoljenje z dne 7. 11. 2000 (proizvodno-prodajna-skladiščna hala). Opremo je po lastnih navedbah preselil v drug objekt, ker je spoštoval mnenje gradbenega inšpektorja z dne 5. 2. 2010, ki mu je bilo posredovano v vednost. O tem naj bi obvestil tudi uradno osebo, ki je na Agenciji vodila postopek. V zvezi s tem je revident v tožbi predlagal zaslišanje prič in s tem posredno, da sodišče opravi glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj ni opravilo glavne obravnave. Prav tako ni obrazložilo, za kakšno spremembo naložbe brez predhodnega obvestila Agencije in njenega soglasja naj bi šlo v obravnavani zadevi, če se je revident ravnal po predlogu pooblaščenega gradbenega inšpektorja, ki ga je prav Agencija poslala v kontrolni pregled revidentove dokumentacije. Kot izhaja namreč iz obvestila gradbenega inšpektorja z dne 5. 2. 2010, ki ga je slednji naslovil na Agencijo, in je to obvestilo poslal v vednost tudi revidentu, je prav ta inšpektor kot pooblaščena strokovna oseba ocenil, da se lahko navedena proizvodnja postavi v proizvodni objekt brez posebnega gradbenega dovoljenja, saj je glede na videno ocenil, da sama postavitev te tehnologije v proizvodni objekt ne bi predstavljala spremembe namembnosti v smislu 9. točke 2. člena Zakona o graditvi objektov in revident ne bi potreboval posebnega gradbenega dovoljenja. Zato po mnenju inšpektorja revident lahko to proizvodnjo preseli v sosednji objekt na isti parcelni številki, za katerega ima ustrezno uporabno dovoljenje UE Ptuj z dne 7. 11. 2000. Prav na to mnenje se je revident skliceval v dopisu z dne 13. 2. 2010, naslovljenem na Agencijo (pred izdajo izpodbijane odločbe z dne 3. 3. 2010), kot tudi v tožbi. Na to opozarja revident tudi v reviziji.

12. Po presoji Vrhovnega sodišča mora upravni organ v obrazložitvi svoje odločbe odgovoriti na vsa (relevantna) sporna vprašanja, saj je le na takšen način stranki lahko zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo. Upravni organ pa v obravnavani zadevi razlogov za svojo odločitev ni natančno obrazložil v svoji odločbi. Sodišče prve stopnje, ki se je strinjalo s to obrazložitvijo Agencije in ni odgovorilo na tožbene ugovore, ki se nanašajo na za odločitev o zadevi pravno pomembne navedene okoliščine glede pogojev za zavrnitev zahtevka za izplačilo spornih sredstev, je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, saj takšne sodbe po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče preizkusiti.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedene pomanjkljivosti.

14. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.