Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri denarnih terjatvah, ki jih zahteva več tožnikov, se ob odsotni nerazdelnosti vrednost spornega predmeta ravna po delu terjatve, ki odpade na posameznega tožnika.
Predlog se zavrže.
1. Tožnika sta zahtevala plačilo petih zneskov po 718,47 EUR, in sicer primarno od prve toženke, podredno pa od druge toženke. Sodišče prve stopnje je njuna tožbena zahtevka zavrnilo. Sodišče druge stopnje je njuno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
2. Predlog za dopustitev revizije vlaga prvi tožnik in zahteva povračilo stroškov.
3. Predlog ni dovoljen.
4. Revizijo je mogoče dopustiti le, če vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša med 2.000,00 EUR in 40.000,00 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).
5. Predlagatelj je v predlogu za dopustitev revizije vrednost spornega predmeta označil s 3.592,35 EUR, kolikor znaša tudi zmnožek petih zneskov po 718,47 EUR, ki jih zahtevata tožnika. Določitev vrednosti spornega predmeta se pri denarnih zahtevkih res ravna po njihovi višini (prvi odstavek 39. člena ZPP), predlagatelj pa spregleda, da je le eden od dveh tožnikov, ki nista zahtevala nerazdelne izpolnitve denarne terjatve. Nanj odpade le polovica zahtevanega zneska, to je 1.796,175 EUR.(1)
6. Vrednost revizijsko izpodbijanega dela ne presega 2.000,00 EUR, zato niso podani pogoji, ob katerih je mogoče dopustiti revizijo. Tako je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.
7. Odločitev, da predlagatelj sam krije svoje stroške tega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in na prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z izrekom te odločbe.
Op. št. (1): Drugačne razlage kljub dvema toženkama ne narekujeta določbi prvega odstavka 41. člena in petega odstavka 367. člena ZPP, ki se nanašata na objektivno in ne na subjektivno kumulacijo zahtevkov, primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 166/2010 z dne 30. 6. 2011 in II Ips 25/2010 z dne 20. 9. 2012.