Jedro

Soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe je podano le takrat, kadar pogodbeni stranki soglašata glede pogodbenega tipa, saj sicer ni mogoče določiti relevantnih bistvenih sestavin pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je darilna pogodba, ki sta jo sklenila Š. K. in G. K. 25. 8. 1998 brez pravnega učinka do tožnice v višini njenega solastnega deleža ½ na podarjenem stanovanju ter da je tožena stranka dolžna izstaviti tožnici listino, ki bo primerna za vpis njene lastninske pravice v zemljiški knjigi. Podlaga odločitve je bilo v stališču, da gre tožnici stvarnopravno varstvo na podlagi prepustitve stanovanja v (so)posest ob plačilu kupnine. Toženka naj bi se v zvezi s stanovanjem zavezala, da s tožnico sklene kakršnokoli pogodbo (lahko tudi darilno ali kupoprodajno), pri čemer naj bi bil namen sopogodbenic, da tožnica pridobi lastninsko pravico na stanovanju. Tožničina stvarna pravica na stanovanju naj bi bila zato močnejša od kasneje nastale stvarne pravice slabovernega pridobitelja.

2. Pritožbeno sodišče je s sodbo ugodilo pritožbi toženke in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Stališče pritožbenega sodišča je, da tožnica ni sklenila zavezovalnega posla, ki bi toženko zavezoval, da prenese (so) lastninsko pravico na spornem stanovanju v korist tožnice.

3. Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča „iz vseh revizijskih razlogov“. Opozarja, da je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo prve stopnje na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno na prvi stopnji in bi zato moralo obravnavati vsak izvedeni dokaz in povedati zakaj meni, da ni v prid tožbenemu zahtevku. Revidentka ponovi svoje tožbene trditve in meni, da bi moralo pritožbeno sodišče ob zavrnitvi tožbenega zahtevka odgovoriti na vrsto pomembnih vprašanj v zvezi s prodajo tožničinega starega stanovanja in nakupom spornega stanovanja in interpretacijo izpovedb prič E. K. in F. Š. Drži pa ugotovitev v sodbi sodišča druge stopnje, da pogodbeni stranki leta 1993 nista precizno določili na kakšen način bo toženka „prepisala“ stanovanje na tožnico in prvega toženca, kar pa je tudi razumljivo, saj je šlo za prava nevešči stranki.

4. Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencem, toženka pa je na revizijo tudi odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je spremenilo prvostopenjsko sodbo na podlagi pravilnega materialnopravnega stališča, da ustna, nekonkretizirana zaveza za sklenitev neke pogodbe v bodočnosti, ne more predstavljati veljavnega zavezovalnega posla za prenos lastninske pravice na spornem stanovanju na tožnico in drugega toženca. Ob takšnem stališču se pritožbenemu sodišču ni bilo treba ukvarjati z vprašanji, ki jih tožnica posebej izpostavlja v reviziji, ker niso povezana z odločilnimi dejstvi(1). Procesne kršitve, ki bi jih bilo mogoče destilirati iz ohlapnih revizijskih trditev, zato niso podane.

7. Pritožbeno sodišče se je v okviru materialnopravnega preizkusa prvostopenjske sodbe pravilno osredotočilo na vprašanje ali je tožnica s toženko (kot lastnico spornega stanovanja) sklenila zavezovalni posel, ki bi imel za posledico nastanek tožničine solastninske pravice na stanovanju. Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki zedinita o njenih bistvenih sestavinah.(2) Soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe je podano le takrat, kadar pogodbeni stranki soglašata glede pogodbenega tipa, saj sicer ni mogoče določiti relevantnih bistvenih sestavin pogodbe.(3) Upoštevaje navedeni kriterij za presojo sklenitve pogodbe, je pravilno materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, da ni bil sklenjen ustrezen zavezovalni posel, ki bi lahko imel za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka (ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev, ki so razvidna iz sodbe sodišča prve stopnje).

8. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Op. št. (2): 26. člen Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika - OZ.

Op. št. (3): Primerjaj tudi Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, I. knjiga, str. 209.