Jedro

Za prvostopenjski pravdni postopek odobrena brezplačna pravna pomoč vključuje tudi brezplačno pravno pomoč za postopek mediacije.

Po presoji Vrhovnega sodišča gre pri postopku mediacije, čeprav je ta urejen v drugem predpisu, za del pravdnega oziroma nepravdnega (torej sodnega) postopka, saj sam mediacijski postopek sam zase ne more potekati v taki obliki, kot ga predvideva zakon. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (v nadaljevanju ZARSS) namreč ureja reševanje sodnih sporov v okviru postopkov alternativnega reševanja (1. člen ZARSS) in čeprav alternativno reševanje sporov samo po sebi ne pomeni sojenja (3. člen ZARSS), je del postopka pred sodišči in sodišča so obvezana strankam omogočiti uporabo mediacije (4. člen ZARSS).

V skladu s tretjim odstavkom 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je prosilec dolžan dati soglasje za mediacijo, če da takšno soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati, razen če mediacija ni primerna. Če prosilec tega ne stori, mu celo preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali. Tudi iz tega izhaja, da je postopek mediacije tesno povezan z zadevo, za katero je prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč in če na postopek mediacije pristane nasprotna stranka, sodelovanja v tem postopku prosilec za brezplačno pravno pomoč ne more odkloniti.

Ni videti podlage niti razumnega razloga za to, da bi prosilec z že odobreno brezplačno pravno pomočjo za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje (kar pomeni celotni postopek pred sodiščem prve stopnje), ko bi prejel vabilo na mediacijo (na katero je, kot je bilo že navedeno, dolžan pristati), moral zaprositi še za brezplačno pravno pomoč za mediacijo ter v okviru iste pravdne zadeve še enkrat izkazati izpolnjevanje pogojev za njeno dodelitev.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 157/2020 z dne 4. 2. 2020, s katerim je bila zavržena njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v mediacijskem postopku, ker ji je bila že z odločbo z dne 17. 10. 2019 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje v postopku zaradi zvišanja preživnine za mld. A. A. zoper B. B. pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Ker je bila brezplačna pravna pomoč tožeči stranki dodeljena za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje, ta pa zajema tudi postopek mediacije, ker sta pravdni stranki, če podata soglasje za mediacijo, avtomatično napoteni v postopek mediacije, zato dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tudi brezplačno pravno pomoč za postopek mediacije.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče med drugim poudarilo, da so stroški mediacije oziroma alternativnega reševanja sporov zajeti z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdni oziroma nepravdni zadevi ter s tem pritrdilo stališču tožene stranke. Poudarilo je, da program alternativnega reševanja sporov strankam omogočajo sodišča, upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa je v tem postopku, če na to pristane tudi nasprotna stranka, dolžan sodelovati. V nasprotnem primeru mu namreč pravica do brezplačne pravne pomoči preneha. Postopek mediacije je torej tesno povezan z zadevo, za katero je prosilcu bila odobrena brezplačna pravna pomoč, prosilec pa sodelovanja v postopku mediacije, če nanj pristane nasprotna stranka, ne more odkloniti. Ker so bili torej stroški svetovanja in zastopanja v postopku mediacije že zajeti z odločbo z dne 17. 10. 2019, je po presoji Upravnega sodišča Organ za brezplačno pravno pomoč ponovno prošnjo tožeče stranke na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pravilno zavrgel. 3. Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s sklepom X DoR 179/2020-3 z dne 9. 12. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali za prvostopenjski pravdni postopek odobrena brezplačna pravna pomoč vključuje tudi brezplačno pravno pomoč za postopek mediacije.

4. Tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) je v skladu z navedenim sklepom zoper sodbo Upravnega sodišča vložila revizijo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da se odločba – sklep tožene stranke z dne 4. 2. 2020 odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek toženi stranki. V reviziji med drugim poudarja, da postopka mediacije ni mogoče šteti kot dela pravdnega postopka, glede na to, da predstavlja pravno podlago za izvajanje mediacije Zakon o mediaciji v civilnih in v gospodarskih zadevah (v nadaljevanju ZMCGZ), kar pomeni, da je pravilna sodna praksa, ki jo je upravno sodišče izoblikovalo v sodbah v zadevah I U 790/2017, I U 2089/2017 ter I U 369/2013. 5. Tožena stranka v odgovoru na revizijo pojasnjuje, da je pri svoji odločitvi sledila sodni praksi upravnega sodišča (zunanjega oddelka v Mariboru). Dodaja, da se v pravdnih in nepravdnih postopkih strankama že na začetku postopka, hkrati s pozivom na odgovor na tožbo oziroma predlog pošlje tudi vabilo na mediacijo in če obe stranki podata soglasje, se mediacija izvede, postopek pa se prekine. Glede na to, da je stranka, ki ji je brezplačna pravna pomoč dodeljena, že po Zakonu o brezplačni pravni pomoči dolžna pristati na mediacijo, bi bilo nerazumno od nje zahtevati, naj vnovič izkaže izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ji vnovič dodeliti brezplačno pravno pomoč še posebej za postopek mediacije. To bi pomenilo praktično v vseh pravdnih in nepravdnih zadevah obveznost dvakrat izkazovati izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. **K I. točki izreka**

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Za presojo utemeljenosti revizije so zato relevantne dejanske ugotovitve upravnih organov in upravnega sodišča, na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP), ki so povezane s pravnim vprašanjem, glede katerega je bila revizija dopuščena.

8. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeči stranki z odločbo z dne 17. 10. 2019 že dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje v postopku zaradi zvišanja preživnine za mladoletnega A. A. zoper B. B., ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, pod opr. št. II N 607/2019. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pa ta dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tudi brezplačno pravno pomoč za postopek mediacije.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča gre pri postopku mediacije, čeprav je ta urejen v drugem predpisu, za del pravdnega oziroma nepravdnega (torej sodnega) postopka, saj sam mediacijski postopek sam zase ne more potekati v taki obliki, kot ga predvideva zakon. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (v nadaljevanju ZARSS) namreč ureja reševanje sodnih sporov v okviru postopkov alternativnega reševanja (1. člen ZARSS) in čeprav alternativno reševanje sporov samo po sebi ne pomeni sojenja (3. člen ZARSS), je del postopka pred sodišči in sodišča so obvezana strankam omogočiti uporabo mediacije (4. člen ZARSS).

10. V skladu s tretjim odstavkom 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je prosilec dolžan dati soglasje za mediacijo, če da takšno soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati, razen če mediacija ni primerna. Če prosilec tega ne stori, mu celo preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali. Tudi iz tega izhaja, da je postopek mediacije tesno povezan z zadevo, za katero je prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč in če na postopek mediacije pristane nasprotna stranka, sodelovanja v tem postopku prosilec za brezplačno pravno pomoč ne more odkloniti.1

11. Poleg že navedenega pa Vrhovno sodišče še dodaja, da ni videti podlage niti razumnega razloga za to, da bi prosilec z že odobreno brezplačno pravno pomočjo za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje (kar pomeni celotni postopek pred sodiščem prve stopnje), ko bi prejel vabilo na mediacijo (na katero je, kot je bilo že navedeno, dolžan pristati), moral zaprositi še za brezplačno pravno pomoč za mediacijo ter v okviru iste pravdne zadeve še enkrat izkazati izpolnjevanje pogojev za njeno dodelitev.

12. Revidentka sicer opozarja na zadeve, v katerih je bilo sprejeto nasprotno stališče, ter vztraja, da postopka mediacije ni mogoče šteti kot dela pravdnega postopka, glede na to, da predstavlja pravno podlago za izvajanje mediacije ZMCGZ. V zvezi s temi revizijskimi ugovori Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je ravno zaradi poenotenja sodne prakse dopustilo revizijo. Revidentkino sklicevanje na ZMCGZ pa je nepravilno, saj ZMCGZ ni podlaga za postopek mediacije kot obliko alternativnega reševanja sodnega spora, za kar gre v obravnavani zadevi (ZMCGZ namreč ureja mediacije, ki potekajo izven sodnega postopka).

13. Glede na obrazloženo je po presoji Vrhovnega sodišča odgovor na vprašanje, ali za prvostopenjski pravdni postopek odobrena brezplačna pravna pomoč vključuje tudi brezplačno pravno pomoč za postopek mediacije, pritrdilen in v izpodbijani sodbi sprejeto stališče pravilno, zato je revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

14. Tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

**Glasovanje**

15. Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

1 Iz zakonodajnega gradiva k spremembi ZBPP (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP-B), s katero je bil spremenjen (tudi) navedeni 28. člen, izhaja, da je sprememba bila sprejeta zaradi vzpodbujanja mediacije, in da bo moč odreči brezplačno pravno pomoč prosilcu, ki bo odrekel soglasje za mediacijo, če je nasprotna stranka podala takšen predlog, tudi zato, da bi se s tem pripomoglo k večjemu številu reševanja sporov v postopkih mediacije (Poročevalec DZ, EPA 1815-IV).