Jedro

Zakonska ureditev podeljuje pooblastilo in odgovornost delodajalca predstojniku organa, ki je ključen člen odločanja. Čeprav sta priprava odločitve in predhodni postopek odpovedi z zbiranjem informacij, še posebej v večjih organizacijskih sistemih, kakršen je tudi Policija, smiselno porazdeljena in izvedena s strani posameznih podrejenih služb, pa je končna odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izredno odpoved, še vedno v sferi formalnega (zakonitega) zastopnika delodajalca. Ni torej samoumevno, da bo slednji vedno sledil predlogu služb, ki so vodile postopek odpovedi. Trenutek ugotovitve odpovednega razloga je bil zato pravilno vezan na seznanitev s strani v. d. generalnega direktorja policije in ne že na morebitno predhodno seznanitev s kršitvijo s strani službe, ki je pripravljala odpoved, niti na trenutek, ko bi morala biti po notranjih pravilih o kršitvi seznanjena služba generalnega direktorja policije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 9. 2020 v zvezi s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 28. 10. 2020. Posledično je zavrnilo reintegracijski in reparacijski zahtevek in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožnika s sklepom VIII DoR 69/2022 z dne 17. 5. 2022 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali teče rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi od trenutka, ko ugotovi razlog za izredno odpoved posebna služba predstojnika državnega organa, ali pa je vedno vezana na trenutek, ko razlog ugotovi predstojnik osebno.

4. Tožnik je vložil dopuščeno revizijo zoper pravnomočno sodbo. Navaja, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je toženka zamudila subjektivni rok za podajo odpovedi iz drugega odstavka 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji). Meni, da je bila toženka s kršitvijo seznanjena že 30. 6. 2020, ko je bilo o razlogih za sum storitve kaznivega dejanja seznanjeno Specializirano državno tožilstvo (SDT). Služba generalnega direktorja Policije je bila tako že prej seznanjena s kršitvijo kot sam generalni direktor konec avgusta 2020. Meni, da je pravno pomembno, kdaj se v širokem organizacijskem ustroju z morebitno kršitvijo seznani že služba predstojnika in ne šele predstojnik osebno, saj zahteva po osebni seznanitvi predstojnika, brez upoštevanja morebitne predhodne seznanitve s strani njegove podporne službe, omogoča zlorabo instituta odpovedi.

5. Toženka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijsko sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št.26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu policista. Toženka mu je 25. 9. 2020 izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1). V odpovedi mu je očitala, da je z nepooblaščenim vpogledom pridobil osebne podatke več oseb, jih posredoval naprej in s tem omogočil sestavo ponarejene oporoke po pokojnem A. A. Le-to je v zapuščinskem postopku predložila tožnikova mama, ki je bila tudi navedena med oporočnimi dediči, katerih osebne podatke je predhodno pridobil tožnik. Zoper njo se je začel predkazenski postopek zaradi suma ponarejanja na predlog zapuščinskega sodnika, Nacionalni forenzični laboratorij pa je ugotovil, da je podpis pokojnega verjetno prepisan iz povečave podpisa na njegovi osebni izkaznici; do tega dokumenta pa je imel dostop tožnik. Sodišče je ugotovilo, da je generalni direktor Policije kršitev ugotovil 28. 8. 2020, zato je presodilo, da je bila izredna odpoved pravočasno podana znotraj subjektivnega 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1. 9. Za odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje sta pomembna dva tesno prepletena vidika, in sicer, kdo predstavlja delodajalca in je posledično pristojna oseba za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, in kdaj je ta oseba ugotovila razlog za odpoved z zadostno stopnjo prepričanja o kršitvi. Na podlagi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 mora delodajalec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve odpovednega razloga (subjektivni rok); v primeru odpovednega razloga z vsemi znaki kaznivega dejanja ob upoštevanju subjektivnega roka pa lahko to stori ves čas, ko je možen kazenski pregon (objektivni rok).

10. Tožnik je bil zaposlen v državnem organu - Policiji, ki ima razvejan organizacijski ustroj (2. člen Zakon o organiziranosti in delu policije, ZODPol, Ur. l. RS, št. 15/2013 in naslednji). Pravice in dolžnosti delodajalca v Policiji izvršuje predstojnik (drugi odstavek 33. člena Zakona o javnih uslužbencih – ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji), ki nastopa v imenu delodajalca (drugi odstavek 20. člena ZDR-1). Ta predstojnik je generalni direktor Policije (17. člen ZODPol). Vrhovno sodišče je že v več zadevah1 presojalo pravočasnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z vidika seznanitve oziroma ugotovitve odpovednega razloga s strani generalnega direktorja Policije. Presoja sodišč nižjih stopenj v obravnavani zadevi ne odstopa od že zavzetih stališč revizijskega sodišča. 11. Revizija kot možna datuma ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi navaja 29. 6. 2020, ko je Policijska uprava Ljubljana SDT naznanila sum kaznivega dejanja, oziroma 30. 6. 2020, ko je SDT naredilo uradni zaznamek o tem sumu. Poleg tega izhaja iz teze, da bi morala biti služba generalnega direktorja Policije glede na Pravila o obveščanju in poročanju v policiji (Pravila) že prej seznanjena s tožnikovo kršitvijo, oziroma da je celo bila.

12. Revizija neutemeljeno uveljavlja kršitev notranjih Pravil, zaradi katere bi moralo sodišče presoditi, da je odpoved nezakonita, ker naj bi bil odpovedni razlog ugotovljen že prej. Notranja pravila delodajalca o sporočanju in kršitve teh protokolov same po sebi še ne morejo pomeniti nezakonitosti odpovedi.2 Sodišče je pravilno vezalo trenutek ugotovitve odpovednega razloga na obvestilo generalnemu direktorju Policije o kršitvi z dne 28. 8. 2020 in ne že na morebitno predhodno seznanitev s strani službe, ki je pripravljala odpoved, tj. PU Ljubljana, niti na trenutek, ko bi morala biti po notranjih Pravilih o kršitvi seznanjena služba generalnega direktorja Policije.

13. V skladu z ustaljeno sodno prakso subjektivni rok za odpoved začne teči, ko se delodajalec seznani z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo le te.3 To pa je tedaj, ko delodajalec ugotovi, da konkretno ravnanje delavca predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki pomeni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.4 Prav zato za sklepanje o ugotovitvi odpovednega razloga ne zadoščajo že dejanja, s katerimi posamezne službe zbirajo potrebne podatke o utemeljenosti odpovednega razloga. V nekaterih primerih obstajajo razumni razlogi, ki narekujejo dodatne poizvedbe o dejanskem stanju.5 Zbiranje podatkov o morebitni kršitvi in odločitev o ukrepu, kakršen je izredna odpoved, zahteva od delodajalca določen čas, saj ne bi bilo razumno, če bi bil standard ugotovitve kršitve – še toliko bolj pri kršitvi z vsemi znaki kaznivega dejanja – prenizek in bi silil delodajalca k sprejemanju prenagljenih odločitev. Zato je za ugotovitev odpovednega razloga pomemben celokupen sklop dejstev o kršitvi, na podlagi katerih lahko delodajalec preko zakonitega zastopnika ali predstojnika (v tem primeru generalnega direktorja Policije) dovolj zanesljivo ugotovi kršitev in posledično poda odpoved.6 V obravnavani zadevi je sodišče na podlagi obširnega dokaznega postopka z zaslišanjem prič, med njimi tudi tedanjega v. d. generalnega direktorja Policije B. B., prišlo do zaključka, kdaj je nastopil trenutek ugotovitve odpovednega razloga in obrazložilo, zakaj predhodna notranja preiskovalna dejanja na to dejstvo ne vplivajo.7 Pravilno je presodilo je, da je rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi začel teči 28. 8. 2020, ko je bil s kršitvijo seznanjen generalni direktor Policije in štelo, da je delodajalec šele tedaj ugotovil kršitev delovne obveznosti v smislu drugega odstavka 109. člena ZDR-1. 14. Glede na navedeno revizija neutemeljeno izpostavlja obvestilo SDT z dne 29. oziroma 30. 6. 2020 kot datum ugotovitve odpovednega razloga. Naznanitev suma kaznivega dejanja s strani PU Ljubljana SDT in seznanitev le-tega s to naznanitvijo ne moreta predstavljati ugotovitve tožnikove kršitve v smislu drugega odstavka 109. člena ZDR-1. Prav tako ni podlage za sklepanje, da je bil takrat s kršitvijo seznanjen predstojnik, saj povezava teh dejanj z generalnim direktorjem Policije ni bila ugotovljena. Iz ugotovitev sodišča druge stopnje tudi ne izhaja, da bi bila pri tem dejavna vsaj služba generalnega direktorja Policije. V okviru ugotavljanja dejanskega stanja se sicer glede na okoliščine posameznega primera lahko sklepa tudi na to, da se je generalni direktor z odpovednim razlogom seznanil že v trenutku, ko se je z njim seznanila njegova ožja služba8, vendar v konkretnem primeru tudi ta povezava ni bila ugotovljena. Teka roka za odpoved pa ni mogoče vezati niti na vprašanje, kdaj bi moral biti delodajalec (generalni direktor) po internih Pravilih obveščen o kršitvah delavca, ampak je odločilnega pomena, kdaj je bil dejansko obveščen9. Sicer pa tožnik v postopku pred sodišči nižje stopnje niti ni vzpostavil trditvene podlage, iz katere bi izhajala povezava med predhodno seznanitvijo posebne službe generalnega direktorja Policije in seznanitvijo le-tega s kršitvijo, temveč so bile trditve osredotočene na preiskovalna dejanja PU Ljubljana.10

15. Zakonska ureditev podeljuje pooblastilo in odgovornost delodajalca predstojniku organa, ki je ključen člen odločanja. Čeprav sta priprava odločitve in predhodni postopek odpovedi z zbiranjem informacij, še posebej v večjih organizacijskih sistemih, kakršen je tudi Policija, smiselno porazdeljena in izvedena s strani posameznih podrejenih služb, je končna odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izredno odpoved, še vedno v sferi formalnega (zakonitega) zastopnika delodajalca.11 Ni torej samoumevno, da bo slednji vedno sledil predlogu služb, ki so vodile postopek odpovedi. Tudi v obravnavani zadevi iz ugotovljenih dejstev izhaja, da se v. d. generalnega direktorja po ugotovitvi razloga za odpoved ni takoj odločil za odpoved, temveč je čakal skoraj do izteka subjektivnega roka.

16. Toženka je po naznanitvi suma kaznivega dejanja dne 14. in 15. 7. 2020 opravila razgovore z nekaterimi od oseb, katerih osebne podatke je tožnik nezakonito pridobil. Dne 20. 7. 2020 je zaprosila za tolmačenje IP naslova in določitve delovne lokacije postaje glede nezakonite obdelave podatkov, dne 31. 7. 2020 je zaprosila za nadaljnji izpis podatkov, ki jih je prejela 6. 8. 2020. Tožnika je pozvala 3., 11. in 18. 8. na razgovor glede obdelave podatkov, vendar se ga ta ni želel udeležiti. V. d. generalnega direktorja policije je bil o ugotovljenih kršitvah seznanjen 28. 8. 2020, osnutek predloga izredne odpovedi s strani PU Ljubljana pa je prejel 31. 8. 2020. Iz navedenih dejstev ne izhaja, da bi toženka s predhodnim postopkom neupravičeno podaljševala rok za podajo izredne odpovedi, temveč kvečjemu kažejo na razumno in sprejemljivo notranjo preiskavo ključnih dejstev, ki naj bi utemeljevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi najtežje kršitve pogodbenih oziroma delovnih obveznosti z vsemi znaki kaznivega dejanja. V delu, v katerem se revizija z ugotovljenimi dejstvi ne strinja, pa gre za nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja (drugi odstavek 370. člena ZPP).12

17. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo. Zavrnitev revizije zajema tudi njen stroškovni del. 18. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Prim. odločbe VIII Ips 44/2013 z dne 15. 10. 2013, VIII Ips 283/2017 z dne 23. 8. 2018 in VIII Ips 334/2017 z dne 23. 8. 2018. 2 Glej 11. točko obrazložitve odločbe VIII Ips 334/2017. 3 Glej odločbe VIII Ips 44/2013 z dne 15. 10. 2013, VIII Ips 85/2013 z dne 15. 10. 2013, VIII Ips 98/2013 z dne 1. 9. 2014, VIII Ips 268/2016 z dne 6. 6. 2017, VIII Ips 334/2017 z dne 23. 8. 2018. 4 Glej 9. točko obrazložitve odločbe VIII Ips 164/2013 z dne 9. 12. 2013. 5 Glej odločbo VIII Ips 447/2006 z dne 19. 12. 2006. 6 Glej 14. točko obrazložitve odločbe VIII Ips 44/2013 z dne 15. 10. 2013, 13. in 14. točko obrazložitve odločbe VIII Ips 283/2017 z dne 23. 8. 2018 in 11. točko obrazložitve odločbe VIII Ips 334/2017 z dne 23. 8. 2018, 18. točka obrazložitve odločbe VIII Ips 103/2015 z dne 22. 9. 2015. 7 Glej 18., 19. in 20. točko obrazložitve prvostopenjske sodbe. 8 Prim. 9. točko obrazložitve odločbe VIII Ips 187/2015 z dne 22. 12. 2015. 9 Prim. odločbo VIII Ips 334/2017 z dne 23. 8. 2018. 10 V postopku pred sodiščem prve stopnje je tožnik zatrjeval nepravočasnost odpovedi s sklicevanjem na datuma 11. oziroma 18. 6. 2020, ko je toženka prejela izpis obdelave podatkov; nadalje na datuma 14. oziroma 15. 7. 2020, ko je toženka opravila razgovore z določenimi osebami, katerih podatke je tožnik vpogledal; in na datuma 29. oz. 30. 6. 2020, ko je Policijska uprava Ljubljana obvestila SDT. 11 Glej tudi pri disciplinskem postopku v Policiji – 11. točka obrazložitve odločbe VIII Ips 120/2016 z dne 7. 6. 2016. Podobno glede postopka izredne odpovedi v gospodarski družbi – 8. točka obrazložitve odločbe VIII Ips 8/2010 z dne 6. 9. 2011. 12 Glej 13. točko obrazložitve odločbe VIII Ips 44/2013 in 7. točko obrazložitve odločbe VIII Ips 8/2010 z dne 6. 9. 2011.