Jedro

Prvotožnici in tretjetožniku po 3.150,00 EUR in drugotožniku 4.250,00 EUR dosojene odškodnine za obravnavano škodo, je primerno denarno zadoščenje za njim utrpelo nepremoženjsko škodo glede na njen obseg, trajanje in intenziteto, ob upoštevanju objektivnih kriterijev razpona dosojenih denarnih odškodnin v podobnih primerih, kot tudi subjektivnih, individualnih značilnosti vsakega tožnika v konkretnem primeru, kot je do sedaj že pojasnjeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v točki I izreka.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo prisodilo prvotožnici in tretjetožniku, vsakemu po 3.150,00 EUR ter drugotožniku 4.250,00 EUR odškodnine za utrpelo nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih duševnih bolečin v posledici kršitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja. Pri odmeri je upoštevalo: da je prva tožnica zaposlena, ne pa tudi drugotožnik, tretjetožnik pa hodi v šolo, da so se v avgustu 2006 vsi preselili v hišo v M, ki je oddaljena od ceste G1-3 cca. 20 metrov, od koder je prihajal prekomerni hrup s prekoračenimi kritičnimi zakonskimi vrednostmi v dnevnem in nočnem času, v posledici česar so bili tožniki moteni v vseh dnevnih in nočnih oblikah življenja v hiši in kar je pri njih povzročilo nenaspanost, stalno utrujenost, nezbranost, napetost ... Glavnične zamudne obresti jim je prisodilo z napadeno prvostopno sodbo od 03.03.2008, ko je toženka negativno odgovorila na njihove predpravdne odškodninske zahtevke. Na koncu je še dosodilo tožeči stranki 1.071,60 EUR pravdnih stroškov s pripadki. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper obsodilni del prvostopne sodbe vlaga tožena stranka pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo prvostopne sodbe z znižanjem dosojenih odškodnin oziroma podrejeno razveljavitev te v napadenem delu. Meni, da je prvo sodišče pri dosoji odškodnin tožnikom premalo upoštevalo splošno povečanje vseh vrst emisij povsod po svetu, čas trajanja zatrjevanih emisij (dve leti in tri mesece), da čez vikend ni bilo hrupa in da je hiša tožnikov oddaljena od ceste cca. 20 metrov. Napada tudi stroškovni izrek. Pri tem navaja, da tožeči stranki za prvo glavno obravnavo ne gre 400 temveč le 100 odvetniških točk ter da ni potrebna druga pripravljalna vloga tožeče stranke. Pa tudi, da tožeči stranki ne gre priglašena nagrada za pridružena spisa do združitve vseh treh pravdnih zadev v enotni postopek.

3. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uradni pritožbeni preizkus zadeve (določila člena 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 339/II ZPP), ni pokazal pri delu prvega sodišča upoštevnih procesnih kršitev niti zmotne uporabe materialnega prava.

6. V zadevi je dovolj in pravilno ugotovljeno pomembno dejansko stanje in je sprejeta prvostopna odločitev v napadenem obsegu s pravilno uporabo materialnega prava.

7. Povzemajo se pravilni in zadostni prvostopni razlogi ter je le k izrecnim pritožbenim navedbam odgovoriti:

8. Na pritožbeni stopnji ni več sporen tožbeni zahtevek po temelju. Ni mogoče pritrditi pritožbeni graji previsoko dosojenih odškodnin vsakemu tožniku. Prvotožnici in tretjetožniku po 3.150,00 EUR in drugotožniku 4.250,00 EUR dosojene odškodnine za obravnavano škodo, je primerno denarno zadoščenje za njim utrpelo nepremoženjsko škodo glede na njen obseg, trajanje in intenziteto, ob upoštevanju objektivnih kriterijev razpona dosojenih denarnih odškodnin v podobnih primerih, kot tudi subjektivnih, individualnih značilnosti vsakega tožnika v konkretnem primeru, kot je do sedaj že pojasnjeno. Tudi splošni porast emisij vseh vrst v vsakdanjem življenju povsod po svetu, ne more biti v zadevi vpliven.

9. Tudi ni utemeljena pritožbena graja stroškovne narave. Tožeči stranki gredo vsi pravdni stroški, ki so ji nastali do združitve vseh treh pravdnih zadev, za kar prvostopno sodišče niti ni zakonsko zavezano (člen 300/I ZPP) in kar je v njegovi izbiri, da posamezne zadeve lahko združi v enotno obravnavanje kolikor so izpolnjeni zakonski pogoji. Res je, da so tožniki izbrali istega pooblaščenca za zastopanje v zadevi in so člani iste družine, a jim določila ZPP ne prepovedujejo vložitve posamičnih tožb in tožena stranka na prvi stopnji ni grajala v vseh napadenih vlogah tožeče stranke, tam konkretno priglašene pravdne stroške. Nadalje je ugotoviti, da se je na navedeni glavni obravnavi podajala tožba in odgovor nanjo, kar se nanaša na obravnavanje glavne stvari in ne le na procesna vprašanja. To pa upravičuje za tako opravilo tožeče stranke, ko je pristopila na glavno obravnavo 400 odvetniških točk in ne manj. V pritožbi zatrjevane nepotrebnosti vložitve druge pripravljalne vloge tožeče stranke, pa toženka ni izkazala. S to vlogo se je tožeča stranka izjasnila o ugovoru zastaranja, ki ga je tožena stranka podala šele v svoji prvi pripravljalni vlogi.

10. Pritožbena odločitev temelji na členu 353 ZPP.

11. V pritožbi neuspešna tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške (člen 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I ZPP).