Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 98/2012

ECLI:SI:VSRS:2012:II.IPS.98.2012 Civilni oddelek

lastninjenje odškodovanje družbenega premoženja postopek revizije odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) odločba APPNI ukrepi APPNI trajne vloge delavcev znižanje trajnih vlog delna ničnost trajnih vlog lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki opravljajo igre na srečo sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe dopuščena revizija obseg revizijskega preizkusa
Vrhovno sodišče
20. september 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ničnost v primeru ugotovljenega odškodovanja družbenega premoženja ne zadane same pogodbe o trajnih vlogah, temveč zgolj povečanje trajne vloge iz naslova (nezakonite) razdelitve dobička. Z vložitvijo dela dohodka tožnikov (v obliki trajnih vlog) v kapital toženkine pravne prednice je bila denarna terjatev spremenjena v kapitalski delež. Ta je bil v obveznosti družbe spremenjen šele na podlagi ZLPPOD, ki je poleg načina ugotavljanja obstoja in višine teh terjatev predpisal še način valorizacije od 18. 6. 1994 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register in valorizacijo ter obrestovanja neodplačanega dela od vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register do odplačila.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvi in drugi tožnik sta od toženke zahtevala plačilo valoriziranega zneska v višini 14.442,35 EUR oziroma 22.601,11 EUR na podlagi pogodb o trajnih vlogah sredstev, ki sta ju sklenila s pravno prednico toženke. Sodišče prve stopnje je tožbena zahtevka zavrnilo in tožnika zavezalo k plačilu toženkinih pravdnih stroškov. Pri ugotavljanju (višine) njunih terjatev ni sledilo zahtevani knjigovodski vrednosti, temveč je upoštevalo le tista dela njunih trajnih vlog, ki so ju sestavljala dejanska vplačila v družbo iz naslova osebnih dohodkov, ne pa tudi ostalega dela vlog, ki je izviral iz razdelitve dobička toženkine pravne prednice za tekoča leta. Omenjena razdelitev je bila namreč nezakonita, saj je pomenila oškodovanje družbenega kapitala, kot je opredeljeno v odločbi Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju APPNI) št. 380-22/93-IV/ŠK z dne 28. 6. 1996, izdani po opravljenem revizijskem postopku pri pravni prednici tožene stranke. Izračun je pokazal, da sta tožnika s pogodbama o prodaji trajne vloge z dne 13. 7. 1992 oziroma 17. 7. 1992 razpolagala s celo višjima terjatvama, kot bi jima takrat šli iz naslova trajnih vlog na račun dejansko opravljenih vplačil v družbo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi v delu, ki se nanaša na prvega in drugega tožnika, zavrnilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v tem obsegu potrdilo. Menilo je, da so bile pogodbe o trajnih vlogah nične in da je Zakon o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo (v nadaljevanju ZLPPOD) določil način vračanja tako vloženih sredstev.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta prvi in drugi tožnik vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je tukajšnje sodišče delno ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja revalorizacije in obrestovanja terjatve tožeče stranke.(1)

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje prvi in drugi tožnik vlagata revizijo na podlagi sklepa o njeni dopustitvi (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Revizijskih razlogov izrecno ne opredeljujeta, Vrhovnemu sodišču pa predlagata, naj sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglašata tudi stroške. Uvodoma se sklicujeta na svoje navedbe iz predloga za dopustitev revizije. Sicer pojasnjujeta, da sta v letih 1989 in 1990 v delovnem razmerju s toženko po tedanji zakonodaji obligatorno vlagala dele neizplačanih plač kot kapitalske vložke (trajne vloge) v kapital toženke. Sodišči nižjih stopenj sta menili, da so te vloge nezakonite, zaradi česar so bile z odločbo APPNI z dne 28. 6. 1996 „stornirane“, tako da obstojijo le terjatve tožnikov iz naslova zadržanih in neizplačanih plač. Ker je sodišče odločilo, da tožnika pri toženki nista imela trajnih vlog, temveč le neizplačane plače, torej povsem običajno denarno terjatev, je izračun njune obveznosti, ki temelji na Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (R + 8 %), napačen. Pri izračunu bi bilo treba uporabiti predpisano revalorizacijo in vsakokratno veljavno zamudno obrestno mero za običajne terjatve (R + r) po Zakonu o obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. SFRJ, št. 57/89), Zakonu o obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 14/92 in 13/93) in Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri(Ur. l. RS, št. 45/95). Poudarjata, da bi bil takšen izračun za njun uspeh v pravdi (kljub delnem prenosu sredstev v družbo D. d. o. o.) odločilen, saj se je „r“ v obdobju od 1. 1. 1990 do 18. 6. 1994 gibal od 16,8 % do 41,5 %, poleg tega pa se je takrat uporabljal konformni način obračuna.

5. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru pravnega vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP) in v okviru revizijskih navedb, ki se nanj nanašajo. Z njimi se revidenta zavzemata za izračun njune terjatve iz naslova trajnih vlog, pri katerem bi se uporabila drugačna revalorizacija in obrestovanje (R + r) od tiste, ki sta jo sprejeli sodišči nižjih stopenj (R + 8 %). Njun izračun temelji na predpostavki, da pri toženki nista imela trajnih vlog (te so bile nezakonite in zato „stornirane z odločbo APPNI“), temveč le neizplačane plače, torej denarno terjatev.

8. Obravnavana tožbena zahtevka temeljita na lastninskem preoblikovanju toženkine pravne prednice v delniško družbo ter na posledični spremembi kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe (prvi in drugi odstavek 8. člena ZLPPOD). V podobnih primerih s tovrstno vsebino je revizijsko sodišče že pojasnilo, da je obstoj in višina teh obveznosti oziroma zahtevkov odvisen (tudi) od odločbe APPNI (tretji odstavek 8. člena ZLPPOD v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZLPPOD ter 8. členom Zakona o začasni prepovedi lastninskega preoblikovanja pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo)(2) in da ničnost v primeru ugotovljenega oškodovanja družbenega premoženja ne zadane same pogodbe o trajnih vlogah, temveč zgolj povečanje trajne vloge iz naslova (nezakonite) razdelitve dobička.(3)

9. Stališče, da so bile trajne vloge (v celoti) nezakonite oziroma neobstoječe, je torej zmotno. Posledično je zmoten tudi revizijski izračun terjatev, ki na takem stališču temelji. Izvor zakonitega dela trajnih vlog (neizplačani osebni dohodek) za ugotavljanje obstoja in višine s tožbo zahtevanih terjatev ni pomemben. Odločilno je le, da je bil ta del dohodka tožnikov (v obliki trajnih vlog) vložen v kapital toženkine pravne prednice. Od tedaj dalje ni več mogoče govoriti o denarnih terjatvah, saj sta bili na podlagi pogodb o trajnih vlogah spremenjeni v kapitalska deleža.(4) Iz tega naslova sta tožnika do toženke znova pridobila denarni terjatvi šele z zakonsko konverzijo kapitalskih deležev na podlagi ZLPPOD, ki je poleg že omenjenega načina ugotavljanja obstoja in višine teh terjatev predpisal še način valorizacije od 18. 6. 1994 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register (četrti odstavek 8. člena ZLPPOD) in valorizacijo ter obrestovanje neodplačanega dela od vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register do odplačila (peti odstavek 8. člena ZLPPOD). V tako določenem zakonskem okviru ni podlage za način revalorizacije in obrestovanja za obdobje od 1. 1. 1990 do 18. 6. 1994, ki ga tožnika ponujata v reviziji.

10. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP)

11. Zavrnitev revizije obsega tudi zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II DoR 264/2011 z dne 19. 1. 2012. Op. št. (2): Sodbe Vrhovnega Sodišča Republike Slovenije II Ips 194/2010 z dne 30. 9. 2010, II Ips 294/2010 z dne 30. 9. 2010 in II Ips 162/2009 z dne 13. 1. 2011. Op. št. (3): Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 104/2011 z dne 9. 6. 2011. Op. št. (4): Tudi v predlogu ZLPPOD je opozorjeno na tovrstno definicijo kapitalskih (lastniških) deležev, ki je podana v drugem odstavku 2. člena ZLPPOD – trajne vloge fizičnih oseb v podjetjih v družbeni lastnini ter podjetjih v mešani lastnini, ki kot svojo dejavnost prirejajo posebne igre na srečo, ter izkazujejo med viri sredstev v bilanci stanja družbeni kapital (Poročevalec DZ, št. 8/1997, str. 51).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia