Jedro

Pri odmeri pokojnine se upoštevajo podatki o zavarovančevih plačah iz matične evidence zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi tožena stranka. Kadar pa teh podatkov ni v matični evidenci in jih ni mogoče dobiti pri delodajalcu oz. njegovih pravnih naslednikih, ima zavarovanec pravico, da višino svoje plače, ki je osnova za odmero pokojnine, dokazuje tudi drugače - z drugimi verodostojnimi dokazi. Zato je tožnik lahko dokazoval višino prejetih plač v spornem obdobju s primerjalnim izračunom na podlagi podatkov o plačah sodelavcev v istem obdobju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločbo tožene stranke št. 5070289 z dne 12. 3. 2009 odpravilo, odločbo št. 15 5070289 z dne 25. 11. 2008 pa spremenilo glede zneska starostne pokojnine tako, da ta znaša 671,36 EUR na mesec, v ostalem je izrek odločbe ostal nespremenjen. Prav tako je sodišče toženi stranki naložilo, da tožniku v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe obračuna in izplača razliko med že izplačanimi zneski starostne pokojnine po odločbi z dne 25. 11. 2008 in s to sodbo prisojenimi zneski starostne pokojnine, upoštevaje vse uskladitve, ter nato v 60 dneh izplača odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti od razlike med že izplačanimi zneski starostne pokojnine in s sodbo priznanimi zneski starostne pokojnine od dneva zapadlosti posameznega zneska v plačilo do plačila. Toženo stranko je zavezalo k plačilu stroškov postopka. Ugotovilo je, da tožena stranka pri odmeri starostne pokojnine ni upoštevala tožnikovih plač v letih 1973 in 1974. Na podlagi primerjave plač s tožnikom primerljivih sodelavcev je sodišče zaključilo, da tožena stranka ni pravilno določila tožnikove pokojninske osnove ter je posledično nepravilno odmerila starostno pokojnino. Zato je spremenilo odločbo tožene stranke glede višine starostne pokojnine, toženi stranki pa naložilo, da tožniku obračuna in izplača razliko med že izplačanimi zneski starostne pokojnine in pripadajočimi zneski po sodbi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče pri ugotavljanju tožnikove pokojninske osnove upoštevalo podatke o plačah njegovih sodelavcev. Za takšen izračun, ki ne temelji na točnih podatkih o tožniku izplačanih plačah, ni zakonske podlage. Sodišče je s tem, ko je ugotavljalo višino plač tožnika glede na razmerje med njegovo plačo in plačami njegovih sodelavcev, zmotno uporabilo 203. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) ter predpise o matični evidenci: Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ, Ur. l. RS, št. 81/00 in naslednji), Uredbo o matični evidenci o zavarovancih in upokojencih (Ur. l. SFRJ, št. 13/71 s spremembami), Pravilnik o podatkih, ki se vpisujejo v matično evidenco o zavarovancih in upokojencih (Ur. l. SFRJ, št. 42/71), ter Navodilo za hrambo dokumentacije matične evidence o zavarovancih in upokojencih (Ur. l. SFRJ, št. 2/72). Navedeni predpisi namreč določajo, da se pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja upoštevajo le podatki o zavarovalni dobi in plači, zbrani v matični evidenci, te podatke pa so dolžni zagotoviti delodajalci in ne tožena stranka, kot to zmotno ugotavlja sodišče. Pri izračunu pokojninske osnove se lahko upoštevajo le podatki o plačah, ki jih je dobil tožnik, ne pa tretje osebe. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice in jih ni mogoče prenesti na drugega. Podatki v matični evidenci so javna listina, zato bi tožnik moral dokazati, da so neresnični, oz. bi moral predložiti dokumentacijo, s katero bi z gotovostjo dokazal višino prejetih plač. Ker tega ni storil, je sodišče s pomočjo izvedenke na nezakonit način določilo višino tožnikovih plač.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

7. Po dejanskih ugotovitvah sodišč nižje stopnje podatkov o tožnikovih plačah v letih 1973 in 1974 ni bilo niti v matični evidenci zavarovancev niti pri pravnem nasledniku delodajalca, pri čemer med strankama ni bilo sporno, da je tožnik v tem obdobju bil v delovnem razmerju in prejemal plačo, primerljivo s sodelavci. Podatki o plačah slednjih so bili dosegljivi.

8. Držijo navedbe revidenta, da se pri odmeri pokojnine upoštevajo podatki o zavarovančevih plačah iz matične evidence zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi tožena stranka. Kadar pa teh podatkov ni v matični evidenci in jih ni mogoče dobiti pri delodajalcu oz. njegovih pravnih naslednikih, ima zavarovanec pravico, da višino svoje plače, ki je osnova za odmero pokojnine, dokazuje tudi drugače - z drugimi verodostojnimi dokazi. Nasprotno stališče bi namreč pripeljalo do tega, da bi zaradi opustitve posredovanja podatkov o plačah s strani delodajalcev ali neustreznega vodenja matične evidence zavarovanci bili prikrajšani pri svojih pokojninskih prejemkih. Zato je tožnik lahko dokazoval višino prejetih plač v spornem obdobju s primerjalnim izračunom na podlagi podatkov o plačah sodelavcev v istem obdobju. Gre za dokaz, ki omogoča ugotovitev višine njegovih prejemkov z dovolj visoko stopnjo gotovosti (1). Takšen izračun plače, ki je podlaga za določitev pokojninske osnove, ni v neskladju s pravico do starostne pokojnine kot neodtujljivo osebno pravico.

9. Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugotavljalo višino tožnikovih plač v letih 1973 in 1974 s primerjavo med plačami tožnika ter njegovih sodelavcev pred spornim obdobjem. Ker je ugotovilo, da te plače bistveno vplivajo na višino tožnikove pokojninske osnove, je pravilno odločilo o novi višini starostne pokojnine.

10. Na podlagi navedenega in v skladu s 378. členom ZPP je Vrhovno sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo.

Op. št. (1): Prim. sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 99/2007 z dne 22. 4. 2008, sklep VIII Ips 118/2009 z dne 5. 4. 2011 in sodbo VIII Ips 18/2010 z dne 19. 4. 2010.