Jedro

Ker je v sporu o nezakonitosti redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delodajalca, dokazno breme na delodajalcu (82. člen ZDR), tožena stranka pa v izredni odpovedi tožnici očitane kršitve, kot razloga za izredno odpoved, ni dokazala, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je bila sporna izredna odpoved nezakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 2. 2010. Hkrati je ugotovilo, da tožnici pri toženi stranki na podlagi navedene izredne odpovedi delovno razmerje ni prenehalo ter toženi stranki naložilo, da s tožnico vzpostavi delovno razmerje na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe, ji za čas nezakonitega prenehanja prizna pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačilom nadomestila plače ter jo pozove na delo. Presodilo je, da tožena stranka ni dokazala v sporni odpovedi očitane kršitve, to je, da naj tožnica v času odsotnosti z dela zaradi bolezni dne 19. 1. 2010 ne bi upoštevala navodil pristojnega zdravnika in z vodenjem plesnega tečaja tega dne opravljala pridobitno delo, vse v smislu določb osme alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje in pritožbo zoper sklep o popravi sodbe, s katerim je sodišče prve stopnje popravilo pomotni zapis češ da gre za redno odpoved v I. točki izreka z zapisom, da gre za izredno odpoved, zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, vključno s sklepom o njeni popravi.

3. Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V prvi vrsti graja ravnanje sodišča druge stopnje, ker je z izpodbijano odločbo hkrati odločilo tako o pritožbi zoper popravni sklep kot o pritožbi zoper sodbo. V zvezi s potrditvijo popravnega sklepa sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka zaradi zmotne uporabe 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), češ da pogoji za popravo sodbe niso bili podani. V zvezi s sodbo pa sodišču očita nasprotje med razlogi sodbe in listinami, iz katerih izhaja, da je bila tožnici sporna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 16. 2. 2010, v izreku sodbe pa je navedena odpoved z dne 15. 2. 2010. Navaja, da sodišče neutemeljeno ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagala in graja dokazno oceno o ravnanju tožnice dne 19. 1. 2010. 4. V odgovoru na revizijo tožeča stranka navaja, da revizijski razlogi niso podani in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Na podlagi 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in skladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. O popravi izda poseben sklep, ki se zapiše na koncu izvirnika, strankam pa se vroči prepis sklepa.

8. Tožba je bila vložena „zaradi nezakonitosti izredne odpovedi“. Kot je razvidno iz listin v spisu, je bilo tako strankam, kot sodišču med postopkom ves čas jasno, da je predmet presoje zakonitosti toženkina izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici z dne 15. 2. 2010. Da gre za izredno odpoved je prvostopno sodišče navedlo tudi v II. točki izreka in v obrazložitvi sodbe. Zato sta nižji sodišči pravilno ugotovili, da je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sodbe očitno pomotno zapisalo, da gre za „redno odpoved“. Taka pomota v celoti izpolnjuje pogoje za izdajo popravnega sklepa v smislu določb prvega in drugega odstavka 328. člena ZPP, tako da sodišče z izdajo spornega popravnega sklepa ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka. Tožena stranka se v zvezi s tem neutemeljeno sklicuje na judikata, ki se nanašata na primera, v katerih je sodišče poskušalo s popravnim sklepom odpraviti vsebinska nasprotja med izrekom in obrazložitvijo oziroma med samimi razlogi sodbe.

9. Izdaja sklepa o popravi sodbe na podlagi 328. člena ZPP pomeni, da je jezikovna vsebina sodbe taka, kot izhaja iz prvotne sodbe s popravkom. Če stranka vloži pritožbo zoper sodbo in posebno pritožbo zoper popravni sklep, sodišče že po naravi stvari ne more odločiti o pritožbi zoper sodbo, dokler ni odločilo o pritožbi zoper popravni sklep. Zato sodišče druge stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, ko je sočasno z eno odločbo odločilo o obeh pritožbah tožene stranke.

10. Sodišče druge stopnje se je pravilno opredelilo do pritožbenih očitkov, ki jih tožena stranka ponavlja v reviziji, da je sodišče prve stopnje utemeljeno in obrazloženo zavrnilo preostale dokazne predloge tožene stranke. Pri predložitvi seznama udeležencev spornega plesnega tečaja ni vztrajalo, ker S. B. T. takega seznama ni vodil in ga tudi ni bil dolžan voditi. Ne glede na to pa je sodišče kot priči zaslišalo vsaj dve udeleženki spornega tečaja. Ob zaslišanju prokurista tožene stranke, s katerim je tožnica v spornih dnevih kontaktirala, pa tožena stranka ni navedla vsebinskih razlogov za zaslišanje siceršnjega zakonitega zastopnika tožene stranke.

11. Sodišče prve stopnje je sporno izredno odpoved v izreku svoje sodbe utemeljeno označilo kot izredno odpoved z dne 15. 1. 2010, saj je s tem datumom sporno odpoved označila tožena stranka sama. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, pa se s tem sodišče ni opredelilo do začetka učinkovanja odpovedi, s tem da je v odpovedi že sama tožena stranka navedla, da tožnici delovno razmerje preneha z dnem vročitve le te. S takšno opredelitvijo sporne odpovedi sodišče prve stopnje ni zašlo v medsebojna nasprotja, kar je utemeljeno ugotovilo že sodišče druge stopnje.

12. Vse ostale revizijske navedbe pomenijo nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišča in dejansko pomenijo zgolj poskus uveljavljanja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. Zato jih sodišče ni moglo upoštevati.

13. Ker je v sporu o nezakonitosti redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delodajalca, dokazno breme na delodajalcu (82. člen ZDR), tožena stranka pa v izredni odpovedi tožnici očitane kršitve, kot razloga za izredno odpoved, ni dokazala, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je bila sporna izredna odpoved nezakonita.

14. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Odločitev o tožničinih stroških odgovora na revizijo temelji na določbi člena 165./3 ZPP.