Jedro

Značilnost nepravdnega postopka je nevezanost sodišča na morebitno predlagani način ureditve razmerja. Vendar ta značilnost ni absolutna. Sodišče ne more urejati razmerij mimo predloga, ne sme se lotiti urejanja razmerij, ki v predlogu niso opisana. Omejitve nevezanosti lahko določajo tudi drugi zakoni, ki urejajo razmerja, o katerih se odloča v nepravdnem postopku. Taka je določba 196. člena DZ, po kateri se »preživnina […] določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine« .

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Predlagateljici morata nasprotnemu udeležencu povrniti 298,66 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

_Dosedanji potek postopka_

1. Zaradi razpada življenjske skupnosti med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem je stekel nepravdni postopek za ureditev družinskopravnih razmerij glede varstva,vzgoje in preživljanja skupnih otrok.

2. Sodišče prve stopnje je ml. otroka zaupalo v skupno varstvo in vzgojo obema staršema ter določilo otrokovo stalno prebivališče na naslovu matere. V II. točki izreka je nasprotnemu udeležencu naložilo plačevanje preživnine za ml. otroka v znesku 280,00 EUR od 1. 7. 2021 dalje. Izreklo je, da se preživninska obveznost zniža za nesporna plačila, in sicer dne 31. 8. 2021 v znesku 302,00 EUR, dne 5. 7. 2021 v znesku 110,00 EUR, dne 30. 9. 2021 v znesku 150,00 EUR, dne 14. 10 2021 v znesku 150,00 EUR in od novembra 2021 dalje 175,00 EUR. V III. točki izreka je nadalje odločilo o preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca, ki je dolžan plačevati preživnino drugi predlagateljici A. A. (polnoletni hčeri) v znesku 312,00 EUR od 1. 7. 2021 dalje. Tudi ta preživnina se zniža za nesporna plačila dne 31. 8. 2021 v znesku 302,00 EUR, dne 5. 7. 2021 v znesku 110,00 EUR, dne 30. 9. 2021 v znesku 150,00 EUR, dne 14. 10. 2021 v znesku 150,0o EUR in od novembra 2021 dalje 175,00 EUR. V IV. točki izreka je v presežku oziroma kar je bilo predlagano drugače, zavrnilo

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 280,00 EUR nadomestilo z zneskom 250,00 EUR in v III točki izreka znesek 312,00 EUR nadomestilo z zneskom 250,00 EUR ter datum 1. 7. 2021 v II. in III. točki izreka nadomestilo z datumom 24. 3. 2023. _**Okvir spora**_

4. Dejansko stanje, bistveno za odločitev o reviziji, je mogoče strniti v naslednje točke: ‒ Udeleženca postopka sta bivša zunajzakonska partnerja in starša mladoletnega B. A., rojenega ... 2008, in A. A., rojene ... 2003. ‒ Med njima je ostala odprta določitev preživnine za otroka.

‒ Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu naložilo plačevanje preživnine za oba otroka "vse od vložitve materinega drugačnega in višjega predloga dne 1. 7. 2021 dalje".

‒ Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje med drugim spremenilo tudi tako, da je kot dan začetka plačevanja preživnin določilo dan izdaje sklepa sodišča prve stopnje (24. 3. 2023).

_**Dopuščeno revizijsko vprašanje**_

5. S sklepom II DoR 327/2023 z dne 20. 9. 2023 je bila revizija dopuščena glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek (oz. pravilno predlog) s tem, ko je preživnino določilo od vložitve predloga dalje. Revizijsko sodišče se osredotoča le na presojo tega procesnopravnega vprašanja ter se ne ukvarja z drugimi očitki o kršitvah postopka (pomanjkljivost obrazložitve izpodbijanega sklepa), ki presegajo okvire dopuščenega vprašanja (drugi odstavek 371. člena ZPP).

_**Odločitev sodišč nižjih stopenj**_

6. Sodišče prve stopnje je preživnino določilo od vložitve predloga dalje.

7. Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je naložilo plačevanje preživnine od izdaje sklepa. Zavzelo je stališče, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek s tem, ko je preživnino določilo od vložitve predloga dalje. Za čas pred izdajo odločbe sodišča prve stopnje se sme preživnina določiti le na zahtevo udeleženca.

_**Povzetek navedb strank v revizijskem postopku**_

8. Revidentki navajata, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo, da od 1. 3. 2021 velja novi Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Značilnost nepravdnega postopka je, da imajo vsi udeleženci skupen interes, da se razmerje uredi. Sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na predlagan način ureditve razmerja. Zaradi varstva koristi otroka ni prekoračitve zahtevka in sodišče mora odločati tudi širše od postavljenega zahtevka. Predlagateljici sta v predlogu zahtevali plačilo preživnine. Namen je bil sodišču jasen in razumljiv. Po načelu določnosti je treba šteti, da sta predlagateljici zahtevali plačilo preživnine od 1. 7. 2021 dalje. V otrokovo največjo korist je, da se preživnino določi od dneva vložitve predloga.

9. Nasprotni udeleženec v odgovoru na revizijo navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo preko postavljenega predloga. Odločitev prav tako ni v skladu z določbo 196. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), saj predlagateljica ni postavila zahtevka za plačilo preživnine od vložitve predloga. Kljub temu, da v družinskih postopkih velja načelno pravilo, da sodišče ni v celoti vezano na postavljen zahtevek oziroma lahko odloči celo preko njega (tako je veljalo tudi v času veljavnosti 408. člena ZPP), pa to velja le za primer, ko sodišče oceni, da je to potrebno zaradi uresničitve načela varstva koristi otrok, kar je dolžno tudi posebej pojasniti oziroma utemeljiti. V konkretnem primeru bi bilo sodišče v zvezi s tem dolžno pojasniti morebiti ugotovljene posebne okoliščine, zakaj je odstopilo od izrecne ureditve v določbi 196. člena DZ, česar ni storilo. Samo dejstvo, da se od uveljavitve ZNP-1 postopek za določanje preživnine (razen med zakonci, če ta ni zahtevana hkrati z razvezo) vodi po pravilih in načelih, ki veljajo v nepravdnem postopku, ne vpliva na obravnavano zadevo. Drži, da je bilo predhodno urejanje in odločanje v družinskih razmerjih urejeno v ZPP. Vendar je zaradi varstva otrokovih koristi prevladovalo načelo oficioznosti. Pravila nepravdnega postopka so sicer drugačna, sam postopek je manj formaliziran. Tudi drži, da se ta postopek razlikuje od pravdnega postopka, saj v nepravdnem postopku ne gre za odločanje o zahtevku ene stranke proti drugi, temveč za urejanje osebnih, družinskih, premoženjskih in nekaterih drugih razmerji. Ko gre za urejanje družinskih razmerij, ima posebno težo načelo iz 7. člena DZ (t. i. načelo otrokove koristi). Vendar je vse to veljalo že v prejšnji ureditvi in sodni praksi.

_**Presoja utemeljenosti revizije**_

10. Revizija ni utemeljena.

11. Skupna in temeljna razlikovalna značilnost nepravdnih postopkov v razmerju do pravdnega postopka je preplet njihovega namena in posledične narave teh postopkov. Drugače kot pravdni postopek, kjer stopa v ospredje spor o pravicah in obveznostih strank z izrazito nasprotujočimi in medsebojno izključujočimi si interesi, so nepravdni postopki namenjeni prospektivnemu urejanju pravnih razmerij. Zato se v teh postopkih, kjer imajo udeleženci v izhodišču praviloma skupen interes po ureditvi razmerja, pravna razmerja vzpostavljajo, spreminjajo, odpravljajo.1 Tak namen se odraža v naravi nepravdnih postopkov, navzven med drugim tudi v obveznih sestavinah predloga, s katerim se nepravdni postopek začne. V njem pripada osrednje mesto opisu razmerja ali stanja, o katerem naj sodišče odloči (prvi odstavek 23. člena ZNP-1). Predlagatelj mora zato razmerje, katerega ureditev predlaga, opisati, vendar mu za razliko od tožbe v pravdnem postopku ni treba postaviti zahtevka, kako in na kašen način naj sodišče uredi pravno razmerje.

12. Iz tega izhaja nadaljnja značilnost nepravdnih postopkov. Ta značilnost je nevezanost sodišča na morebitno predlagani način ureditve razmerja. Vendar ta značilnost ni absolutna. Sodišče ne more urejati razmerij mimo predloga, ne sme se lotiti urejanja razmerij, ki v predlogu niso opisana.2 Nadaljnje omejitve nevezanosti lahko določajo tudi drugi zakoni, ki urejajo razmerja, o katerih se odloča v nepravdnem postopku. Taka je določba 196. člena DZ, po kateri se "preživnina […] določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine".

13. Preživnina je namenjena preživljanju preživninskega upravičenca. Zato se vselej določi za naprej.3 Določitev preživnine za nazaj bi bila logični nesmisel. Preživetje preživninskega upravičenca v preteklosti namreč dokazuje, da mu sredstva niso bila potrebna.4 Če pa je kdo, ki ga ni bremenila preživninska obveznost, namesto preživninskega zavezanca izvrševal to obveznost, ima zoper njega (preživninskega zavezanca) povračilni zahtevek (prvi odstavek 199. člena DZ).5

14. Določitev preživnine pomeni v razmerju, kakršno je obravnavano, ureditev tega družinskopravnega razmerja. V skladu s prospektivno značilnostjo urejanja razmerja, ki jo tu opredeljuje že sama narava in namen predmeta urejanja (preživnine, ki je namenjena zagotavljanju preživljanja v prihodnosti in ne v preteklosti, za nazaj), se preživnina lahko določi le za naprej. Tudi kadar sodišče oceni, da je treba otroku že med postopkom zagotoviti preživljanje in zato po uradni dolžnosti izda začasno odredbo, bo z njo naložilo plačevanje preživnine v naprej, od izdaje odredbe. Le takrat, ko predlagatelj postopka izrecno zahteva določitev preživnine od dneva vložitve predloga (ali tožbe), sme sodišče preživnino določiti od tega dne dalje.6 Revizijsko stališče, po katerem lahko sodišče dosodi preživnino od vložitve predloga, čeprav predlagatelj tega ni zahteval, tudi nima opore v sodni praksi višjih sodišč, na katero se sklicujeta revidentki.7 _**Odgovor na revizijsko vprašanje in odločitev o reviziji**_

15. Ker je razlaga pritožbenega sodišča, da je mogoče preživnino dosoditi od dneva vložitve predloga samo, kadar je predlagatelj to predlagal, pravilna, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

_**Odločitev o revizijskih stroških**_

16. Izrek o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP8 v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Predlagateljici z revizijo nista uspeli, zato sama krijeta svoje stroške revizijskega postopka. Dolžni pa sta nasprotnemu udeležencu povrniti njegove stroške odgovora na revizijo. Ti znašajo 298,66 EUR.

_**Sestava senata in glasovanje**_

17. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu te sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Gl. M. Čujovič v S. Kraljić et al, Zakon o nepravdnem postopku - ZNP-1 s komentarjem, Založba WD, Maribor 2022, str. 32,33, 135. 2 Prav tam, str. 136. 3 Sodišče pa lahko, tudi po uradni dolžnosti, kadar presodi, da to zahteva otrokova korist, že med postopkom z začasno odredbo naložiti plačevanje preživnine (tretji odstavek 138. člena in prvi odstavek 162. člena DZ). 4 B. Novak v B. Novak (ur.), Komentar Družinskega Zakonika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019, str. 655. 5 Prav tam, str. 655, 664; B. Novak, Družinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2022, str. 291. 6 V tem smislu tudi sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. II Ips 860/2008 z dne 25. 9. 2008, kjer je v tej zvezi navedeno: "Za čas pred izdajo sodbe se sme preživnina prisoditi le na zahtevo v tožbi ali nasprotni tožbi in sicer od dneva vložitve zahteve. Če sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pa od dneva izdaje sodbe." 7 Prim. sklep VSL št. II Cp 1182/2021 z dne 22. 9. 2021, tč. 20, sklep VSC, št. Cp 296/2021 z dne 14. 7. 2021, tč. 7 in sodbo VSL št. IV Cp 169/2021 z dne 9. 3. 2021, tč. 7. V nobeni od teh zadev ni pritožbeno sodišče določilo preživnino od vložitve tožbe ali predloga, ne da bi stranka ali predlagatelj to predlagal. 8 V zvezi z 42. členom ZNP-1.