Jedro

Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku prvič določalo preživnino za mladoletnega otroka in za polnoletno drugo predlagateljico (polnoletna je postala tekom postopka pred sodiščem prve stopnje). Pritožbeno sodišče pritožbeno obravnava vsako preživnino posebej, saj se postopki zaradi določitve preživnine bistveno razlikujejo glede na to, ali se preživnina določa za mladoletnega ali polnoletnega otroka, saj je sodišče dolžno v postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok, po uradni dolžnosti paziti na interese mladoletnih otrok. Kadar preživnino uveljavlja polnoletna oseba, posebne kogentne določbe o varstvu koristi otrok ne pridejo v poštev.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 280,00 EUR nadomesti z zneskom 250,00 EUR in v III. točki izpodbijanega sklepa znesek 312,00 EUR nadomesti znesek 250,00 EUR ter se datum 1. 7. 2021 v II. in III. točki izreka nadomesti z datumom 24. 3. 2023. II. V preostalem delu se pritožba nasprotnega udeleženca kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženci nepravdnega postopka krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ml. otroka dodelilo v skupno varstvo in vzgojo materi in nasprotnemu udeležencu - očetu ter določilo stalno prebivališče mladoletnika na naslovu matere, kateri se vročajo pisanja namenjena za otroka. V II. točki izreka je nasprotnemu udeležencu, kot preživninskemu zavezancu določilo, da je dolžan plačevati preživnino za ml. otroka v znesku 280,00 EUR od 1. 7. 2021 dalje. Tako določena preživninska obveznost pa se zniža za nesporno izvršena plačila dne 31. 8. 2021 znesek 302,00 EUR, dne 5. 7. 2021 znesek 110,00 EUR, dne 30. 9. 2021 znesek 150,00 EUR, dne 14. 10. 2021 znesek 150,00 EUR, od novembra 2021 dalje 175,00 EUR mesečno. V III. točki izreka je nadalje odločilo o preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca, ki je dolžan plačevati preživnino drugi predlagateljici A. A. (polnoletni hčeri) v znesku 312,00 EUR od 1. 7. 2021 dalje, prav tako pa se tako določena preživnina zniža za nesporno izvršena plačila dne 31. 8. 2021 v znesku 302,00 EUR, dne 5. 7. 2021 v znesku 110,00 EUR, dne 30. 9. 2021 v znesku 150,00 EUR, dne 14. 10. 2021 v znesku 150,00 EUR in od novembra 2021 dalje 175,00 EUR. V IV. točki izreka je v presežku oziroma kar je bilo predlagano drugače, zavrnilo.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec, in sicer zoper II., III. in IV. točko izreka glede preživnine, določene za ml. B. B. in za polnoletno hči. Med drugim navaja, da od meseca avgusta 2021 in ne šele novembra 2021 nakazuje za namen preživljanja preživnino, in sicer za vsakega otroka 175,00 EUR. Navaja, da preživnine, kot je sedaj določena, ne zmore plačevati, zato je tudi pripravil svoj izračun, fiksni znesek, ki ga je pripravljen plačevati, prav tako pa je pripravljen prispevati k izrednim stroškom, torej tistim, ki nastanejo občasno. Sodišče se sploh ni ukvarjalo z ugotavljanjem materialnih in pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca, niti pridobitnih zmožnosti prve predlagateljice, v posledici slednjega pa je izpodbijani sklep iz več razlogov nezakonit, saj je nasprotnemu udeležencu naloženo plačilo pretirano visoke preživnine glede na njegove materialne in pridobitne zmožnosti, takšnega preživninskega bremena pa nikoli ne bo mogel plačevati. Nenazadnje je sodišče prezrlo, da je mladoletni otrok v konkretni zadevi dodeljen v skupno starševstvo in da tretjino časa preživlja pri očetu, pri tem pa se ni opredelilo do stroškov, ki jih bo imel tudi nasprotni udeleženec v zvezi s sinovim bivanjem in prehranjevanjem v času, ko bo bival pri njem. Sodišče prve stopnje nikjer ni zapisalo, katere zneske je upoštevalo pri ugotavljanju mesečnih potreb za ml. otroka v višini 660,00 EUR in za drugo predlagateljico v višini 700,00 EUR, v tem delu je sklep popolnoma nejasen, sodišče pa tudi ni upoštevalo, da je sklenjena poravnava, da je že odločeno o stikih med mladoletnim otrokom in nasprotnim udeležencem, in sicer dva popoldneva ter vsak drugi vikend. Nasprotni udeleženec dela v državni upravi na delovnem mestu carinika za polni delovni čas in mu glede zmožnosti pridobivanja dodatnega dohodka ni mogoče ničesar očitati, medtem ko je prva predlagateljica zmožna pridobivati dodatne dohodke. Sodišče je tudi povsem zanemarilo dejstvo, da se po polnoletnosti otroka preživninska obveznost staršev presoja po milejših kriterijih, kot to velja za mladoletne otroka in da starši niso več dolžni toliko vlagati in se toliko žrtvovati. Druga nasprotna udeleženka bi naj nudila tudi inštrukcije matematike, tako dodatno zaslužila, pri tem pa tudi ne trenira kot do sedaj, saj je po vpogledu v Facebook ugotovil, da ni bila prisotna na nobenem tekmovanju in pripravah in tako ni več toliko vpeta v ta šport kot prej. Ta zamolčana dejstva glede predlagateljic so vsekakor odločujoča tudi v tem postopku, preživnina za polnoletno drugo predlagateljico je tako povsem narobe odmerjena, sicer pa je sodišče v tem postopku prekoračilo tožbeni zahtevek ter samovoljno odločilo brez ustreznega tožbenega zahtevka, zato bi sodišče lahko odločilo le o preživnini za naprej, to je od izdaje odločbe dalje. Sodišče pa bi predmetna postopka lahko tudi razdružilo, saj se preživnina za mladoletnega in polnoletnega otroka toliko razlikujeta, da opravičujeta odločitev o razdružitvi postopka, pri tem pa ne gre spregledati, da druga predlagateljica očeta popolnoma ignorira in z njim ne želi komunicirati. Nasprotni udeleženec je šele po izdaji izpodbijanega sklepa ugotovil stvari, ki sta jih predlagateljici zamolčali. Ocenjuje, da je zmožen prispevati preživnino v višini 175,00 EUR za vsakega otroka, v tem znesku niso upoštevani razvedrila za morje in izlete, ki jih je po svojih zmožnostih pripravljen dodatno omogočiti in jih je tudi do sedaj omogočil mladoletnemu otroku. Prav tako bo prispeval polovico zneska za šolske potrebščine, kar je storil tudi do sedaj, ko je pokrival polovico vseh izkazanih stroškov v zvezi s šolskimi izleti, taborjenjem ter športnimi pripravami. V nadaljevanju se pritožba opredeljuje do posameznih preživninskih potreb mladoletnega otroka in polnoletne druge predlagateljice, ocenjuje, da so razumne preživninske potrebe mladoletnega sina 550,00 EUR mesečno, pri tem pa mora sodišče upoštevati, da približno tretjino časa v letu mladoletnik preživi pri očetu. Glede preživninskih potreb polnoletne druge predlagateljice meni, da je potrebno upoštevati, da slednja več ne trenira v takšnem obsegu kot do sedaj, sicer pa druga predlagateljica prejema tudi državno štipendijo na letni ravni 780,00 EUR, ki pokriva njene študijske potrebe, tako so njene razumske preživninske potrebe nekje okrog 440,00 EUR mesečno, seveda pod pogojem, da še plačuje vadnino. Nadalje predstavlja svoje pridobitne zmožnosti in zaključuje, da je primerna preživnina, ki jo je zmožen plačevati, brez da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje, 175,00 EUR mesečno, kot jo je plačeval do sedaj. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v predlagani smeri spremeni, tako da zniža preživnino.

3. V odgovoru na pritožbo predlagateljici odgovarjata na posamezne pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca in predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Pri tem navajata, da ne drži, da bi mladoletni otrok pri nasprotnem udeležencu preživel tretjino časa, saj preživi zgolj en do dva vikenda na mesec, torej maksimalno dve noči na mesec, prav tako med tednom po treningu pri očetu preživi eno do dve uri na dan, prav tako ne drži, da bi vse poletne počitnice preživel polovico z nasprotnim udeležencem, pri njem preživlja največ tri tedne, pa še to ni sigurno, da jih bo še preživljal naprej, saj se mladoletnik stikom z očetom izogiba in jih zavrača. Prav tako meni, da so stroški tako druge predlagateljice kot mladoletnega otroka pravilno izračunani.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1) ob uporabi določb Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).

6. Po 189. členu DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena določba sodišču nalaga, da najde ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zavezanca. Materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (staršev) so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vso tisto premoženje zavezancev, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za preživljanje potrebe otrok, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Otrokove potrebe so takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti staršev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, če zmožnosti staršev to dopuščajo, pa tudi druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju1. V kolikšni meri bo potrebam mogoče zadostiti, je vedno odvisno od zmožnosti staršev, najprej je treba zagotoviti eksistenčne in biološke potrebe po hrani, zdravju, strehi nad glavno, nato pridejo na vrsto socialno - biološke, kot so obleka, izobraževanje in kultura ter nazadnje tudi potrebe za preživljanje prostega časa.

7. V skladu s 190. členom DZ mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati, da je preživnina primerna za zagotavljanje otrokovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja, zajemati pa mora stroške njegovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

8. Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku prvič določalo preživnino za mladoletnega otroka in za polnoletno drugo predlagateljico (polnoletna je postala tekom postopka pred sodiščem prve stopnje). Pritožbeno sodišče pritožbeno obravnava vsako preživnino posebej, saj se postopki zaradi določitve preživnine bistveno razlikujejo glede na to, ali se preživnina določa za mladoletnega ali polnoletnega otroka, saj je sodišče dolžno v postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok, po uradni dolžnosti paziti na interese mladoletnih otrok. Kadar preživnino uveljavlja polnoletna oseba, posebne kogentne določbe o varstvu koristi otrok ne pridejo v poštev.

9. Sodišče druge stopnje se v predmetnem pritožbenem postopku opredeljuje zgolj do tistih pritožbenih izvajanj, ki so relevantne za določitev preživnine in ne odgovarja na navedbe nasprotnega udeleženca, ki se nanašajo na delitev njunega skupnega premoženja, kot tudi ne na njegovo zatrjevanje o dogovoru s prvo predlagateljico o kritju potreb otrok iz določene kupnine za nepremičnino, ki je bila njuno skupno premoženje.

10. Določbo 34. člena ZNP-1, ki dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov še tudi v pritožbenem postopku, če so ti v korist otrok (ali drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase), je treba razlagati v povezavi s pravilom, da sodišče odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave. Dopustno je navajanje dejstev, če so ob zaključku glavne obravnave že obstajala, pa stranka zanje ni vedela, ter predlaganje dokazov, s katerimi stranka ob zaključku glavne obravnave ni razpolagala. Če se po zaključku glavne obravnave relevantne okoliščine bistveno spremenijo, je to lahko razlog za zvišanje ali znižanje določene preživnine, ne pa za spremembo glede na znane podatke pravilno dosojene preživnine. Navedb in dokazov nasprotnega udeleženca glede premoženjskega stanja (novo najemno razmerje, novi partner prve predlagateljice, ugotavljanje novih dejstev glede prve in druge predlagateljice, ki jih razen z indici z ničemer ne podkrepi, predlagateljici pa v odgovoru na pritožbo prilagata potrdilo o rednem šolanju in včlanitvi v veslaški kljub, prav tako iz najemne pogodbe prve predlagateljice izhajajo člani skupnega gospodinjstva) in drugih dejstev ter okoliščin, ki jih navaja prva predlagateljica glede stikov mladoletnika z nasprotnim udeležencev, nastalih po izdaji izpodbijanega sklepa, višje sodišče zato ni upoštevalo.

11. Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, s tem, ko je preživnino določilo od vložitve predloga dalje. Za čas pred izdajo odločbe sodišča prve stopnje se sme preživnina določiti le na zahtevo v predlogu, sicer pa sodišče o preživnini odloči od izdaje sodne odločbe.2 Sodišče prve stopnje je tako z odločitvijo o preživnini za čas od vložitve tožbe prekoračilo njun predlog (zahtevek), zato je mogoče o preživnini odločiti šele od izdaje sklepa sodišča prve stopnje dalje, to je od 24. 3. 2023 dalje, predlagateljici namreč izrecnega zahtevka po plačevanju preživnine od vložitve predloga nista podali (196. člen DZ).

K preživnini za mladoletnega otroka:

12. Pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je potrebe mladoletnika ocenilo na 660,00 EUR, saj sam meni, da njegove potrebe ne presegajo 550,00 EUR. Sodišče bi moralo v večji meri upoštevati, da je predlagateljica prodala skupno stanovanje za kupnino in da sta se udeleženca postopka dogovorila, da se bo od tega 10 %, kar je 14.000,00 EUR, upoštevalo za kritje preživninskih potreb otrok, zlasti tistih izrednih in dragih. Mladoletni B. B. sedaj še obiskuje osnovno šolo, dva krat tedensko, v torek in četrtek, preživi popoldan pri nasprotnem udeležencu, prav tako je pri njem iz sobote na nedeljo, in sicer vsak drugi vikend.

13. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da se preživnina ne da matematično natančno izračunati, temveč predstavlja le oceno na podlagi posebnosti otroka in splošno znanih dejstev in je potrebe mladoletnega otroka ocenilo na 660,00 EUR, pri tem je stroške bivanja ocenilo na 240,00 EUR, kar sodišče druge stopnje v celoti sprejema kot pravilno, potrebno pa je upoštevati, da dva popoldneva in vsak drugi vikend mladoletnik preživi pri očetu (glede na sklenjeno sodno poravnavo), zato sodišče druge stopnje, ocenjuje, da na mladoletnika iz tega naslova odpade 200,00 EUR in iz naslova prehranjevanja namesto 120,00 EUR zgolj 100,00 EUR. Sodišče druge stopnje nadalje ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo potrebe mladoletnika iz naslova oblačil in obutve, saj je slednji v obdobju izrazite rasti in oceno 80,00 EUR mesečno v celoti sprejema kot pravilno, prav tako so realno ocenjeni stroški v zvezi z izobraževanjem (70,00 EUR) in osebno higieno (30,00 EUR) ter iz naslova razvedrila in dodatka (za dodatna zavarovanja itd.) v skupni višini 120,00 EUR. Glede na navedeno, upoštevaje, da določanje preživninskih potreb mladoletnika ni goli matematični izračun, in da po izračunu, ki ga ponuja Statistični urad Republike Slovenije za otroka v starosti 15 let, znašajo potrebe cca 613,00 EUR, sodišče druge stopnje ocenjuje, da so potrebe mladoletnega otroka v predmetnem postopku pravilno določene na cca 600,00 - 610,00 EUR. Upoštevaje pri tem dejstvo, da ima nasprotni udeleženec nižje prihodke od prve predlagateljice ter dejstvo, da mladoletnik pri njem preživlja del časa, iz zadnje vloge mladoletnika sicer izhaja, da stike zaenkrat v celoti zavrača, vendar je trenutno določeno med staršema skupno starševstvo ter stiki, kot izhajajo iz sodne poravnave z dne 6. 12. 2020, kar je potrebno upoštevati tudi pri preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je primerna preživnina za mladoletnega otroka v višini 250,00 EUR.

K preživnini polnoletne druge predlagateljice:

14. Sodišče prve stopnje je potrebe polnoletne druge predlagateljice ocenilo na 770,00 EUR. Pravilno pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje premalo upoštevalo, da gre za polnoletno predlagateljico in je v tem obsegu tudi previsoko določilo njene nujne potrebe. Tako pri določitvi potreb druge predlagateljice ne gre upoštevati prehranskih dodatkov - vitaminov, saj v kolikor so slednji nujni, jih lahko predpiše tudi zdravnik na recept, prav tako je previsoko ocenjen dodatek za osebno higieno (barvanje las), oblačila (slednja več ni v obdobju rasti) ter izdatki za udeležbo na tekmah, ko ne gre za reprezentančno udeležbo. V kolikor ima slednja višje potrebe, se je dolžna sama angažirati, da si jih plača. Tako sodišče druge stopnje njene osnovne potrebe, ki jih mora kriti nasprotni udeleženec ocenjuje na cca 600,00 - 610,00 EUR. Pri tem nima prav pritožba, da druga predlagateljica več ne študira oziroma ne trenira toliko, kot je prej, še vedno je vpisana v klub in tudi plačuje nastale stroške, je pa res, da je potrebno, da k slednjemu tudi sama delno prispeva. Tako sodišče druge stopnje ocenjuje, da je primerna preživnina za drugo predlagateljico 250,00 EUR.

15. Nima prav pritožba, da je sodišče neobrazloženo opredelilo potrebe mladoletnega otroka in polnoletne druge predlagateljice, o tem ima sodišče prve stopnje obsežne razloge v 14. točki obrazložitve. Sodišče druge stopnje je pri določanju preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca upoštevalo, da je slednji že zaposlen za 8 ur, da ima sorazmerno nizke prihodke (19. točka obrazložitve) ter da večjega premoženja nima (razen od prodaje stanovanja, kar pa potrebuje delno tudi za ureditev lastne stanovanjske problematike), je pa sposoben za dodatno delo in se je tudi dolžan žrtvovati za preživljanje svojega mladoletnega otroka. Enako pa velja tudi za mater, to je predlagateljico.

16. Druga predlagateljica pa je polnoletna, študira in v kolikor preživninske sposobnosti njenih staršev ne krijejo njenih celotnih potreb, pri čemer je potrebno upoštevati tudi, da prejema štipendijo, iz katere lahko krije del svojih študijskih potreb, mora poprijeti za dodatno delo, da si zagotovi tisti nadstandard, ki ga želi imeti, seveda pa od nje ni mogoče zahtevati, da bo ob rednem študiju opravljala še dodatno delo za zadovoljevanje osnovnih potreb, k čemer so zavezani starši, v skladu s 183. členom DZ.

17. Glede na obrazloženo sodišče druge stopnje ocenjuje, da je primerna preživnina, ki jo bo zmogel plačevati nasprotni udeleženec za mladoletnega otroka 250,00 EUR in za drugo predlagateljico 250,00 EUR, skupaj torej 500,00 EUR, s čemer ne bo ogroženo njegovo preživljanje. Pri tem pa je na njem, da si zagotovi zadostna sredstva za preživljanje otrok oziroma eventualno zmanjša tudi svoje potrebe, zato je odločitev sodišča prve stopnje delno spremenilo in odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

18. Materialnopravna podlaga za odločitev o stroških postopka je določba 101. člena ZNP-1, ki določa, da o stroških postopka za varstvo koristi otrok odloči sodišče po prostem preudarku, pri čemer upošteva vse okoliščine konkretnega primera in jih pravično ovrednoti. V tem pritožbenem postopku je nasprotni udeleženec uspel zgolj v manjšem delu, predlagateljici pa z odgovorom na pritožbo nista bistveno vplivali na odločitev sodišča druge stopnje, zato udeleženci krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1 VSL sklep IV Cp 442/2023 z dne 7. 4. 2023, VSL sklep IV Cp 1966/2020 z dne 19. 11. 2020. 2 VSRS II Ips 860/2008 z dne 25. 9. 2008, VSL sodba IV 1887/2018 z dne 9. 11. 2018.