Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep III Ips 35/2014

ECLI:SI:VSRS:2014:III.IPS.35.2014 Gospodarski oddelek

zahteva za varstvo zakonitosti postopek osebnega stečaja ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja pravni pouk napačen pravni pouk vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vrhovno sodišče
17. junij 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Čeprav je odvetnikova dolžnost, da pozna pravo, ga sodišče s tem, ko ga samo opozori na to, kako naj pri vložitvi pravnega sredstva ravna, zavede, da ravna skladno s pozivom. V sodni praksi je uveljavljano stališče, da napačen pravni pouk ne more imeti negativnih posledic za stranko, ki se nanj zanese in po njem ravna. Enako velja za nepopoln oziroma zavajajoč pravni pouk. Ker je odvetnik dolžnika ravnal skladno s pravnim poukom, ki ni bil popoln oziroma je bil zavajajoč, stranka zaradi tega ne sme biti prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic. V konkretnem primeru to pomeni, da je treba šteti, da je bil dolžnikov ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ki ga je vložil dolžnikov odvetnik, pravilno vložen (čeprav je bil poslan po pošti). Zavrženje ugovora v konkretnem primeru ni bilo utemeljeno.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor dolžnika zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad njim. Sodišče druge stopnje je prvostopenjski sklep potrdilo.

2. Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga Vrhovno državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena strankam postopka. Upnik M. d. o. o. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga njeno zavrnitev.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

O dovoljenosti zahteve

5. Po določbi tretjega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, torej enaki pogoji kot za dopustitev revizije. Zahteva za varstvo zakonitosti izpostavlja, da odločitev sodišča druge stopnje, ki je zavzelo stališče, da odvetnikova profesionalna skrbnost odvezuje sodišče, da bi v pravnem prometu stranko posebej opozorilo na dolžnost elektronskega vlaganja ugovora po 123.a členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), če dolžnik ugovor vloži po odvetniku, odstopa od ustaljene sodne prakse.

6. Zastavljeno vprašanje izpolnjuje kriterij iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Vrhovno državno tožilstvo je izkazalo neenotnost sodne prakse. Nasprotno stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo v zadevi Cst 122/2011 z dne 8. 6. 2011, v kateri je pojasnilo, da je pravni pouk, ki ne vsebuje opozorila, da mora odvetnik, ki zastopa stranko v stečajnem postopku, vlogo vložiti v elektronski obliki, zavajajoč. Vrhovno državno tožilstvo je navedlo tudi, da je bila v zadevi, ki je podobna obravnavani, že vložena zahteva za varstvo zakonitosti (zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani Cst 148/2011). Vrhovno sodišče ugotavlja, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za dopustnost zahteve za varstvo zakonitosti (tretji odstavek 385. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 367.a člena ZPP).

Procesno dejansko stanje

7. Iz podatkov spisa izhaja naslednji potek postopka: - Upnik M. d. o. o. je predlagal začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.

- Sodišče prve stopnje je dolžniku predlog za začetek stečajnega postopka vročilo skupaj s pozivom, naj na predlog odgovori. Pravni pouk dolžniku se je glasil: „Dolžnik lahko v roku iz 2. točke tega poziva pri tem sodišču vloži ugovor, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja (prvi odstavek 236. člena ZFPPIPP). Ugovor mora biti vložen v dveh izvodih tako, da ga dolžnik osebno vloži na vložišču tega sodišča ali pošlje po pošti na naslov tega sodišča, naveden v zgornjem levem kotu tega poziva. Ugovor bo pravočasen, če ga bo dolžnik vložil na vložišču ali oddal s priporočeno poštno pošiljko do poteka roka iz 2. točke tega poziva.“ - Sodišči prve in druge stopnje sta zavrgli ugovor dolžnika zoper predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja, ker odvetnik ugovora ni vložil v elektronski obliki.

O utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

8. ZFPPIPP predpisuje obvezno elektronsko vlaganje vlog, če stranko zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik (prvi odstavek 123.a člena ZFPPIPP). Če v takem primeru vloga ni vložena v elektronski obliki, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolni vlogi in jo sodišče zavrže (drugi odstavek 123.a člena ZFPPIPP). Na podlagi Pravilnika o elektronskem vlaganju v postopkih zaradi insolventnosti (v nadaljevanju Pravilnik e-INS), ki je bil sprejet na podlagi petega odstavka 123.a člena ZFPPIPP, se elektronsko vlaganje vlog opravlja preko sistema e-INS, ki je del informacijskega sistema e-sodstvo (3. in 4. člen Pravilnika e-INS). Tudi za vložitev dolžnikovega ugovora zoper upnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja (po 235. členu ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP) se tako v primeru zastopanja dolžnika s strani odvetnika uporabljajo pravila o obveznem elektronskem vlaganju. Če stranke ne zastopa odvetnik, elektronsko vlaganje ni obvezno.

9. Vrhovno državno tožilstvo med drugim opozarja na odločitev Višjega sodišča v Ljubljani Cst 148/2011, proti kateri je bila prav tako vložena zahteva za varstvo zakonitosti. V času vložitve zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče o zahtevi še ni odločilo. Odločitev je bila sprejeta 28. 2. 2012 (sklep III Ips 112/2011). Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da je opozorilo sodišča, ki se je v relevantnem delu glasilo enako kot opozorilo v obravnavni zadevi, pomanjkljivo. Stranko oziroma njenega pooblaščenca je zavedlo k temu, da je vlogo vložil skladno s pozivom (po pošti), namesto po elektronski poti.

10. Navedena zadeva je podobna obravnavni. Razlika med obema je v tem, da je v zadevi III Ips 112/2011 z dne 28. 2. 2012 vlogo (prijavo terjatve) vložil upnik, v sedaj obravnavani zadevi pa jo je vložil dolžnik (ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja).

11. Kot je bilo pojasnjeno, v postopkih zaradi insolventnosti velja posebna ureditev za vlaganje vlog, vloženih po pooblaščencu, ki je odvetnik. Zanj je predpisano drugačno ravnanje kot za stranko, ki vlogo lahko vloži neposredno pri sodišču ali po pošti. V obravnavanem primeru je opozorilo odvetniku, kako naj ravna, če zastopa dolžnika, zoper katerega je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, izpadlo iz pravnega pouka. Obveznost vlaganja vlog v elektronski obliki je specifična za ta postopek, zato bi moral biti odvetnik na to dolžnost posebej opozorjen. Ker ni bil, stranka ne more nositi negativnih posledic, ki nastanejo, ker odvetnik ravna po pravnem pouku, ki opozorila ni vseboval. Zato se v konkretnem primeru lahko šteje, da je bil dolžnikov ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ki ga je vložil dolžnikov odvetnik, pravilno vložen (čeprav je bil poslan po pošti). Zavrženje ugovora v konkretnem primeru ni bilo utemeljeno.

Odločitev Vrhovnega sodišča

12. Zahteva za varstvo zakonitosti sodiščema utemeljeno očita zagrešitev bistvene kršitve določb ZPP. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrglo ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja, dolžniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati je prekršilo tudi 22. člen Ustave Republike Slovenije. Sodišče druge stopnje kljub pritožbenemu očitku navedene kršitve ni odpravilo, s čimer je samo zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar je revizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo in razveljavilo sklepa sodišč druge in prve stopnje ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia