Jedro

Upoštevaje dejstvo, da so oziroma bi morale biti zakonska določba 123a. člena ZFPPIPP in določbe Pravilnika eINS odvetnikom (dobro) poznane, njihovo poznavanje namreč po prepričanju pritožbenega sodišča sodi v okvir odvetnikove profesionalne skrbnosti, pritožbeno sodišče sodi, da prvostopenjsko sodišče posebnega opozorila na dolžnost elektronskega vlaganja ugovora, ni dolžno navesti. Niti ZFPPIPP niti ZPP takšne opozorilne dolžnosti sodišča ne predvidevata.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor dolžnika I s.p. zoper predlog upnika M d.o.o. za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.

2. Zoper sklep se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP), pritožil dolžnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter razveljavi tudi vsa druga do sedaj opravljena dejanja sodišča v predmetnem postopku, nato pa vzame v obravnavo ugovor dolžnika z dne 16. 05. 2011 ter po opravljenem naroku predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja zavrže oziroma zavrne. Podredno pa, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Stečajni dolžnik je po svojem pooblaščencu odvetniku MS dne 16. 05. 2011 Okrožnemu sodišču v Novi Gorici priporočeno poslal ugovor zoper predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom z dne 31. 03. 2011. Sodišče prve stopnje je ugovor iz razloga nepravilne vložitve zavrglo.

5. Dolžnik v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je v pozivu dolžniku, naj odgovori na predlog upnika M d.o.o. za začetek postopka osebnega stečaja zapisalo napačen oziroma pomanjkljiv „pravni pouk“. Po mnenju dolžnika bi ga namreč sodišče prve stopnje v „pravnem pouku“ moralo opozoriti na dolžnost elektronskega vlaganja ugovora, v kolikor ugovor v dolžnikovem imenu poda odvetnik.

6. ZFPPIPP v 123a. členu, ki se uporablja za vloge, vložene s strani odvetnika kot pooblaščenca stranke postopka zaradi insolventnosti po 01. 01. 2011 (prehodna določba 3. in 4. odstavka 87. člena ZFPPIPP-C), določa, da mora odvetnik, ki zastopa stranko v postopku insolventnosti, prijavo terjatve in druge vloge stranke vložiti v elektronski obliki, podpisani z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Če vloga ni vložena v elektronski obliki, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolni vlogi in jo sodišče zavrže. V 5. odstavku 123a člena ZFPPIPP nadalje določa, da minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o vlaganju pisanj strank v elektronski obliki in o elektronskem vročanju. Takšna pravila je minister za pravosodje določil s Pravilnikom o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti (Ur. l. RS št. 98/2010 z dne 03. 12. 2010, v nadaljevanju Pravilnik eINS), ki se je začel uporabljati 01. 01. 2011. Pravilnik eINS v 1. odstavku 7. člena (prehodne in končne določbe) določa, da se pravila iz 4. in 6. člena Pravilnika eINS začnejo v insolvenčnih postopkih uporabljati 15. februarja 2011 za upravitelje in 1. maja 2011 za odvetnike in pravobranilce. S tem dnem se je tudi za odvetnike pričel uporabljati 4. člen Pravilnika eINS, po katerem uporabniki izvajajo opravila prek portala e-sodstvo. MS je ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja sodišču priporočeno poslala 16. 05. 2011, torej že v času, ko so bili odvetniki dolžni skladno z zgoraj navedenim vlogo stranke vložiti v elektronski obliki preko portala e-sodstvo.

7. Upoštevaje dejstvo, da so oziroma bi morale biti zakonska določba 123a. člena ZFPPIPP in določbe Pravilnika eINS odvetnikom (dobro) poznane, njihovo poznavanje namreč po prepričanju pritožbenega sodišča sodi v okvir odvetnikove profesionalne skrbnosti, pritožbeno sodišče sodi, da prvostopenjsko sodišče posebnega opozorila na dolžnost elektronskega vlaganja ugovora, v kolikor ugovor v dolžnikovem imenu vloži odvetnik, ni dolžno navesti. Niti ZFPPIPP niti ZPP takšne opozorilne dolžnosti sodišča ne predvidevata (prim. sklep VSL opr. št. 509/2005). Na podlagi navedenega se pritožbene navedbe o napačnem in pomanjkljivem „pravnem pouku“, vključno s sklicevanjem na sklep VSL opr. št. Cst 89/2011 z dne 11. 05. 2011 in odločbe Vrhovnega sodišča RS, izkažejo kot neutemeljene.

8. Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbeno (namensko) razlago 1. odstavka 123a. člena ZFPPIPP, da se obvezna elektronska oblika, ki jo morajo spoštovati odvetniki, nanaša samo na prijavo terjatve in druge (podobne) vloge stranke v že začetem postopku zaradi insolventnosti. V kolikor bi zakonodajalec elektronsko vlaganje vlog predvidel le za določene vloge v glavnem postopku zaradi insolventnosti (primerjaj 49. člen ZFPPIPP), bi to tudi izrecno navedel. 9. Na pritožbene navedbe, da je iz pravnega pouka izpodbijanega sklepa razvidno, da se v obravnavanem primeru uporabljajo le določbe ZPP, ne pa tudi določbe ZFPPIPP, kar posledično pomeni, da pritožba zoper izpodbijani sklep zadrži izvršitev sklepa, pritožbeno sodišče opozarja na določbo 2. odstavka 125. člena ZFPPIPP. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve sklepa, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno. Dejstvo, da prvostopenjsko sodišče te določbe ni povzelo v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, nikakor ne pomeni, da ima predmetna pritožba suspenzivni učinek in da kot takšna zadrži izvršitev izpodbijanega sklepa.

10. Utemeljena, za odločitev v predmetni zadevi pa nebistvena, je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa napačno zapisalo, da mora, če pritožbo vloži odvetnik, le-ta sodišču predložiti pooblastilo. 4. odstavek 123a. člena ZFPPIPP namreč določa, da odvetniku za zastopanje strank v postopku zaradi insolventnosti pooblastila ni treba predložiti.

11. Nadalje dolžnik v pritožbi opozarja, da je sankcija, ki jo predvideva ZFPPIPP v 2. odstavku 123a. člena v nasprotju z Ustavo RS, pri tem pa se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-200/09-14 z dne 20. 05. 2010, s katero je Ustavno sodišče RS razveljavilo določbo drugega odstavka 108. člena ZPP. Navaja še, da je bila zoper 123a. člen ZFPPIPP vložena pobuda za oceno ustavnosti (opr. št. U-I-261/10 z dne 26. 11. 2010), ki pa je po vedenju pritožbenega sodišča Ustavno sodišče še ni obravnavalo. Ustava RS v 156. členu sodišču nalaga dolžnost prekinitve postopka ter začetek postopka pred Ustavnim sodiščem za primer, ko sodišče meni, da je zakon, ki bi ga moralo pri odločitvi uporabiti, protiustaven. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku, da bi utegnila biti ureditev v 123a. členu ZFPPIPP z ustavnega vidika v določeni meri sporna, vendar nima v tej smeri prepričanja, potrebnega (in nujnega) za sprožitev ustreznega postopka pred Ustavnim sodiščem. Meni namreč tudi, da v primeru iz 123a. čl. ZFPPIPP ne gre za situacijo, ki bi bila povsem primerljiva z ustavno odločbo razveljavljeno določbo drugega odstavka 108. čl. ZPP. Zahteva po popolnosti in razumljivosti vlog, čeprav na prvi pogled jasna, se v praksi mnogokrat izkaže kot precej nedoločena in pavšalna, marsikdaj celo odvisna od subjektivnega pogleda sodnika na vsebino „popolnosti in razumljivosti“. Do kršitve te zahteve je zato, kot je opozorilo Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi, lahko prišlo tudi v primerih, ko odvetniku ni bilo mogoče očitati nezadostne skrbnosti. Povedano pa ne velja za zahtevo iz 123a čl. ZFPPIPP, ki je resnično povsem jasna in se je tudi v praksi transparentno in predvidljivo uveljavila, vzporedno z implementacijo elektronskega poslovanja v postopkih zaradi insolventnosti. Zgolj različna zakonska obravnava položaja stranke in položaja kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika) pa sama po sebi ustavno ni nedopustna. Tudi Ustavno sodišče je v citirani odločbi zavzelo stališče, „da je povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank, ustavno dopusten cilj“.

12. Dolžnik nadalje navaja, da je mogoče sklepati, da je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen pred izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka. Pritožbeno sodišče po vpogledu v predmetni spis ugotavlja, da je bil sklep o začetku postopka osebnega stečaja izdan 19. 05. 2011. Istega dne je bil na spletnih straneh AJPES-a objavljen oklic o začetku postopka osebnega stečaja. ZFPPIPP določa, da mora sodišče sklep o začetku stečajnega postopka objaviti v istem dnevu, v katerem ga je izdalo (3. odstavek 242. člena ZFPPIPP). Hkrati z objavo sklepa o začetku stečajnega postopka pa mora sodišče objaviti oklic o začetku stečajnega postopka (3. odstavek 243. člena ZFPPIPP). Za postopke osebnega stečaja ZFPPIPP določa, da se sklep o začetku postopka osebnega stečaja ne objavi na spletnih straneh AJPES-a (prva alineja 2. točke 1. odstavka 122. člena ZFPPIPP). Glede na to, da je sicer potrebno oklic o začetku stečajnega postopka objaviti isti dan kot sklep o začetku stečajnega postopka, to je na dan izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka, pritožbeno sodišče sodi, da je postopanje sodišča prve stopnje, ki je oklic o začetku postopka osebnega stečaja objavilo na dan izdaje sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, četudi to pomeni, da je bil oklic objavljen pred vročitvijo sklepa o začetku postopka osebnega stečaja dolžniku, pravilno.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam nosi pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.