Jedro

Tožeča stranka računa z dne 3. 12. 2009 ni predložila zahtevi za izplačilo sredstev, vloženi dne 7. 12. 2009, zato je upravni organ zahtevo za plačilo zavrnil, ker ni bila skladna z razpisom in odločbo o odobritvi sredstev. Pri tem je pravilno presodil verodostojnost računa glede na pravila, ki vežejo izdajatelja računa v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev št. 33124-2012/2008-11 z dne 25. 3. 2009, ki ga je 7. 12. 2009 vložila A.A. V obrazložitvi navaja, da je z odločbo z dne 25. 3. 2009 tožeči stranki odobrila vloga za dodelitev nepovratnih sredstev v višini do 91.685,50 EUR za sofinanciranje naložbe mlin na domačiji B., ki so bila razpisana z Javnim razpisom za ukrep 323: Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Sredstva so bila odobrena po postopku in pod pogoji iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08, v nadaljevanju Uredba) in Javnega razpisa. Tožeča stranka je zahtevi, vloženi dne 7. 12. 2009, za izplačilo nepovratnih sredstev v višini 93.977,16 EUR, predložila: obrazec PRP-10, račun št. 31/09 z dne 8. 5. 2009, C., d.o.o., ponudbe, izjavo, da za obnovo in zagon mlina niso dobili treh ponudnikov, pogodbo s C. d.o.o., gradbene situacije, kulturnovarstveno soglasje, fotografije in dokazila o plačilu. Tožena stranka navaja, da je v postopku preverjanja verodostojnosti zahtevka in prilog preverila podatke v uradnih evidencah in opravila oglede kontrole na kraju samem. Pri ogledu naložbe dne 11. 1. 2010 in 19. 1. 2010 je Služba za kontrolo ugotovila, da naložba ni v celoti zaključena. Ugotovljena so bila odstopanja glede na izdan in plačan račun št. 31/09 z dne 8. 5. 2009 izvajalca del C., d.o.o., kot je razvidno iz zapisnika. Z vpogledom v uradno evidenco Agencije RS za javnopravne evidence in storitve je ugotovila, da je ustanovitelj in zakoniti zastopnik podjetja C., d.o.o., vlagateljica zahtevka A.A. Pri Davčni upravi RS, Davčnem uradu Ljubljana, je preverila verodostojnost računa št. 31/09 z dne 8. 5. 2009. Iz odgovora Davčnega urada izhaja, da je podjetje C., d.o.o., DURS-u dne 17. 3. 2010 dostavilo račun št. 31/09 z dne 3. 12. 2009, ki se po vsebini in zneskih ujema z računom, ki ga je vlagateljica z zahtevkom posredovala toženi stranki, razlikuje pa se v datumu. Na poziv k obrazložitvi stvarnega stanja je vlagateljica navedla težave, ki so jih imeli pri poskusnem zagonu mlinskega mehanizma. Tudi v tem dopisu je navedla račun z dne 8. 5. 2009. Po pozivu, da se izjasni glede različnih datumov na računu, pa je v odgovorila, da je prišlo pri zagonu mlina do zloma. Zaradi izplačil po situacijah izvedenih del, reklamacije in lomov, je sledil končni obračun po izvedbi del z datumom 3. 12. 2009. Na podlagi navedenega tožena stranka ugotavlja, da vlagateljica zahtevku z dne 7. 12. 2009 ni predložila verodostojnega originalnega računa, kot je določeno v odločbi o pravici sredstev z dne 25. 3. 2009 in v 5. poglavju točke VII Javnega razpisa. Zahtevku je predložila račun št. 31/09 z dne 8. 5. 2009 izvajalca del C., d.o.o., ki je bil plačan, kot izhaja iz priloženih potrdil o izvršenem plačilu in plačilnih nalogov s 16 delnimi plačili, in sicer od 6. 5. 2009 do 12. 11. 2009, torej še pred 3. 12. 2009, to je pred končnim obračunom glede na račun št. 31/09 z dne 3. 12. 2009. Tožena stranka pojasnjuje, da mora v skladu z določbo 5. odstavka VII. poglavja Javnega razpisa upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in končno gradbeno situacijo, potrjeno s strani pooblaščenega nadzornega organa in upravičenca ter poročilo o opravljenem delu, podpisano s strani upravičenca. V skladu z določbo četrtega odstavka 56. člena Zakona o kmetijstvu organ z odločbo zavrne zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o dodelitvi sredstev. Pri obravnavi zahtevka je bilo na podlagi predložene dokumentacije ugotovljeno, da stranka ne izpolnjuje vseh pogojev oziroma kriterijev, določenih v Uredbi in v javnem razpisu, ter da je zahtevek v nasprotju z zahtevami, kot jih določajo predpisi, javni razpis oziroma odločba o pravici dodelitvi sredstev, zato se zahtevek zavrne.

Tožeča stranka izpodbija odločbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, napačno uporabljenega materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Iz izpodbijane odločbe povzema, da je upravni organ njen zahtevek za izplačilo sredstev zavrnil iz razloga, ker sta datuma na računu, ki ga je posredovala Agenciji, in na računu, ki ga je posredovala DURS, različna. Že v dopisu z dne 3. 4. 2010 je potrdila datum računa 8. 5. 2009, vendar je zaradi določenih ovir (lomi mehanizma v mlinu in reklamacije) sledil končni obračun šele po dokončni izvedbi del z datumom 3. 12. 2009. Vsa izplačila, vezana na račun št. 31/2009, so bila opravljena sproti po situacijah izvedenih del. Dejstvo je, da je Agenciji posredovala originalni račun št. 31/09 z dne 8. 5. 2009 in vse ostale listine v skladu z določbo 5. odstavka VII. poglavja javnega razpisa. Oba računa sta vsebinsko povsem identična, razlikujeta se samo v datumu. Prav tako je dejstvo, da je vsa dela na mlinu, ki so bila zaračunana z navedenim računom, in so bila dejansko opravljena, opravila družba C. d.o.o. Da so bila dejansko opravljena, jasno izhaja iz priloženih fotografij, kar je možno videti tudi na kraju samem. To lahko potrdijo tudi gradbeni inženir D.D., projektant univ. dipl. arhitekt E.E., univ. dipl. etnologinja F.F., konzervator mag. G.G. ter ustrezni sodni cenilec, katerega imenovanje predlaga. Prav tako predlaga zaslišanje vseh navedenih oseb, ki bodo izpovedale o tem, katera dela so bila na mlinu opravljena. O vloženem delu in trudu v obnovo mlina pa lahko izpove tožeča stranka osebno. Bilo je vključeno veliko dela, truda, časa, sredstev in odrekanja, vse z namenom ohranitve kulturne dediščine ene največjih redkosti v Sloveniji. Obnova in obratovanje mlina ne predstavlja pridobitne dejavnosti, temveč je njeno poslanstvo ohranjanje kulturno-tehnične dediščine. Zato je rigidna razlaga predpisov o izpolnjevanju pogojev za izplačilo že dodeljenih sredstev povsem neutemeljena in nepravična. Račun št. 31/9 z dne 8. 5. 2009 torej ni neverodostojna listina, saj so bila dela, zaračunana s tem računom, dejansko opravljena, opravila pa jih je družba, ki je izdala račun. Dejstvo je, da je družbo C., d.o.o., ustanovila tožeča stranka že dne 24. 1. 1992. Zato so kakršnekoli insinuacije v zvezi z lastništvom tožeče stranke in njeno funkcijo direktorja v tej družbi povsem neutemeljene. Niso obrazložene, so povsem nejasne in nerazumljive. Tožeča stranka zaključuje, da izpolnjuje vse formalne predpisane pogoje za izplačilo ter je zato upravičena do izplačila. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne upravnemu organu v ponovni postopek oziroma da na glavni obravnavi izvede predlagane dokaze in izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugodi njeni zahtevi za izplačilo sredstev po odločbi z dne 25. 3. 2009 ter naloži toženi stranki izplačilo teh sredstev in da odloči o stroških postopka tako, da se tožeči stranki stroški povrnejo.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je tožeča stranka zahtevku za izplačilo sredstev, odobrenih z odločbo o pravici do sredstev z dne 25. 3. 2009, priložila take listine, ki jo opravičujejo do izplačila sredstev.

Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) v četrtem odstavku 56. člena določa, da se zahtevek za izplačilo sredstev, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev zavrne. Javni razpis za ukrep 323-Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (Uradni list RS, št. 91/08) je v četrtem odstavku točke VII. „Finančni pogoji dodeljevanja sredstev“ upravičencu nalagal, da zahtevku priloži (tudi) originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu.

Tožeča stranka je zahtevku za izplačilo, ki ga je vložila dne 7. 12. 2009, priložila (tudi) račun št. 31/09 z dne 8. 5. 2009, ki ga je izdalo podjetje C., d.o.o. Da je ta račun šteti kot originalni račun, navaja tudi v tožbi. Ob ugotovitvi upravnega organa, da je podjetje C., d.o.o., za iste storitve z enakimi cenami, isto skupno vrednostjo in enako stopnjo DDV izdalo račun št. 31/09 dne 3. 12. 2009, in tega predložilo davčnemu organu, kar tožeča stranka ne prereka, pa se sodišče strinja z upravnim organom, da računa z dne 8. 5. 2009 ni moč šteti za originalni račun.

Verodostojnost računa je tudi po mnenju sodišča treba presojati glede na pravila, ki vežejo izdajatelja računa v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti. Ker je podjetje C., d.o.o., kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, davčni zavezanec, ki obračunava DDV trimesečno, je dolžan davčnemu organu obračun DDV predložiti do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja (88. člen Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 117/06 in nadalj.). To pomeni, da bi račun z dne 8. 5. 2009 moral biti zajet v njegovem obračunu za DDV do konca julija. Upravni organ je ugotovil, da ga v tem obračunu podjetje C., d.o.o. ni upoštevalo. Po njegovih ugotovitvah, ki temeljijo na odgovoru davčnega organa, je podjetje C., d.o.o., davčnemu organu dostavilo račun št. 31/09 z dne 3. 12. 2009 in naj bi ta račun upoštevalo v davčnem obračunu za prvo trimesečje 2010. Podjetje C., d.o.o., je torej skladno z zakonom postopalo z računom št. 31/09 z dne 3. 12. 2009 (ob tem ni nepomembno, da je datum izdaje računa obvezni sestavni del računa, 82. člen ZDDV-1) in je zato ta račun šteti za originalni račun za storitve, opravljene vlagateljici zahtevka. Ker računa z dne 3. 12. 2009 tožeča stranka ni predložila zahtevi za izplačila sredstev, ki jo je vložila dne 7. 12. 2009 (torej bi ji lahko predložila račun z dne 3. 12. 2009), je tudi po mnenju sodišča pravilen zaključek upravnega organa, da tožeča stranka ni predložila originalnega računa, kot je bilo to zahtevano v razpisu.

Upravni organ je zahtevo za izplačilo sredstev zavrnil, ker ni bila skladna z razpisom in odločbo o odobritvi sredstev (ni ji bil predložen originalni račun, kot sta določala razpis in odločba). Zato se sodišče ne opredeljuje do tožbenih navedb, da so bila dela po računu dejansko opravljena, opravil pa jih je izdajatelj računa, in do smiselnih navedb o nezdružljivosti izvajanja del po podjetju, ki je v lasti upravičenke do sredstev, ker to ni bil razlog za zavrnitev zahtevka.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ker je presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Predlaganih dokazov ni izvedlo, ker se ne nanašajo na dejansko stanje izpodbijane odločbe, ki ga je sodišče preverjalo v tem upravnem sporu.

Stroškovni zahtevek tožeče stranke je zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.