Jedro

Določitev višine preživnine za otroka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopna sodba v odločbi o preživninski obveznosti (točka III. izreka) spremeni tako, da je tožnik od 22. 1. 2017 dalje za hčerki V. in A. K.dolžan plačevati za vsako po 180,00 EUR mesečno.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje v odločbi o preživninski obveznosti (točka III. izreka).

III. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (točka I. izreka) ter v zakonu rojeni hčerki V., roj. in A., roj., dodelilo v varstvo in vzgojo materi - toženki (točka II. izreka). V odločbi o preživninski obveznosti (točka III. izreka) je odločilo, da je oče za hčerki za mesec september in oktober 2016 dodatno še za vsako hčerko dolžan plačati 90,00 EUR mesečno, za mesec november in december pa za vsaki mesec še 70,00 EUR, od 22. 1. 2017 dalje pa po 210,00 EUR mesečno za vsako hčerko, torej skupno 420,00 EUR preživnine mesečno. V presežku (točka IV. izreka) je preživninski zahtevek zavrnilo. Stike hčera z očetom je določilo v točki V. izreka, ter v odločbi o pravdnih stroških (točka VI. izreka) odločilo, da pravdni stranki krijeta sami svoje stroške postopka.

2. Zoper odločbo o preživninski obveznosti (točka III. izreka) je pritožbo vložil tožnik zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi obširno obrazlaga, da so mesečni stroški preživljanja hčera zmotno ugotovljeni. To velja zlasti za režijske stroške, ki so glede stroškov ogrevanja ter tudi stroškov telefona pretirano ovrednoteni. Enako velja za stroške vzdrževanja in porabe goriva za vozilo. Zmotna je ugotovitev tudi prvostopnega sodišča glede stroškov malice za V. Previsoko pa so tudi ocenjeni mesečni stroški oblačil in obutve za oba otroka. Pri stroških vrtca za mladoletno A. pa bi mati otroka lahko uveljavljala subvencionirano ceno. Po pritožbi realni mesečni stroški V. znašajo 212,86 EUR in A. 236,45 EUR. Na podlagi tako ugotovljenih potreb je oče za vsako od hčera dolžan plačati polovico stroškov, torej 120,00 EUR mesečno za vsako. Pri tem je potrebno tudi upoštevati dejstvo, da se je tožnik izselil iz skupne hiše in to prepustil toženki in hčerama v celoti v uporabo. Pri odmeri preživnine je potrebno upoštevati, da otroka prejemata tudi otroški dodatek v skupnem znesku 240,00 EUR in da toženka prejema mesečno 132,00 EUR denarne socialne pomoči. Preživninske zmožnosti očeta tožnika pa so tudi nepravilno ugotovljene, ker je toženec poslovno propadel, zaposlitvene možnosti pa so slabe. Tožnik tudi nima nobenega premoženja. Z zneskom 10.000,00 EUR, ki ga je prejel ob prodaji nepremičnine, pa je poravnal dolg do B. P. Tožnik tako nima denarnih sredstev za plačevanje preživninske obveznosti v navedeni višini, kot je zmotno presodilo prvostopno sodišče. V ta namen bi prvostopno sodišče tudi moralo zaslišati tožnikovega očeta ter B.P. kot pričo. Ker tega ni storilo je zraven nepopolne ugotovitve dejanskega stanja storilo tudi bistveno kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožnika zaveže k plačevanju 120,00 EUR mesečne preživnine za vsako od hčera. Podrejeno predlaga razveljavitev prvostopne sodbe v izpodbijanem delu, ter priglaša pritožbene stroške.

3. V obširnem odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za potrditev prvostopne sobe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) so starši dolžni preživljati svoje mladoletne otroke tako, da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Podrobnejše kriterije za odmero preživnine določa 129.a člen ZZZDR1. Citirane zakonske določbe pri določitvi preživnine narekujejo vrednotni pristop, po katerem je potrebno med pravno relevantnimi dejavniki (potrebe otroka, preživninske zmožnosti očeta in matere) vzpostaviti vrednotno ravnotežje. Potrebe in zmožnosti so namreč soodvisne. Koliko bo potrebam mogoče zadostiti je odvisno od zmožnosti staršev. Najprej pa je treba zagotoviti eksistenčne in biološke potrebe (hrana, zdravje, stanovanje), nato socialno biološke (obleka, obutev, izobraževanje, kultura) in kot zadnje tudi potrebe prostega časa pri katerih v omejenem obsegu lahko govorimo tudi o zadovoljevanju luksuza, v kolikor to dopuščajo zmožnosti staršev.

6. Prvostopno sodišče je preživninsko obveznost toženca za hčeri določilo v skladu z zgoraj navedenimi materialno pravnimi izhodišči za določitev preživnine. Pritožba tožnika pa ima delno prav, da je prvostopno sodišče nekoliko (zlasti pri ugotavljanju bivalnih stroškov ter stroškov v zvezi z vzdrževanjem in uporabo vozila ter tudi telefona) prevrednotilo. Mesečne potrebe otrok po presoji pritožbenega sodišča za vsako od hčera (V. je rojena leta.., A. pa leta..) za ogrevanje hiše in uporabo osebnega avtomobila znesejo 60,00 EUR mesečno. Uporaba telefona pa v pretežni meri predstavlja stroške toženke, ne pa otrok. To pa pomeni, da mesečne življenjske potrebe vsake od hčera znašajo okrog 350,00 EUR mesečno, ne pa 410,00 EUR mesečno, kot je zmotno ugotovilo prvostopno sodišče. Dejstvo je, da je toženec brez zaposlitve in da se je izbrisal iz poslovnega registra kot samostojni podjetnik ter posledično tudi odjavil iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da bi tožnik razpolagal s kakšnimi denarnimi sredstvi ali nepremičnim premoženjem, pri čemer so s prodajo njegovega nepremičnega premoženja bili očitno prvenstveno poplačani njegovi dolgovi, na kar pravilno opozarja pritožba. Ob taki presoji premoženjskih razmer tožnika pa ni razlogov za zaslišanje priče B.P. ter očeta tožnika, za kar se zavzema pritožba. Kljub takim objektivno izkazanim slabim premoženjskim razmeram je po presoji pritožbenega sodišča tožnik sposoben za vsako od hčera plačevati 180,00 EUR mesečne preživnine, ker je relativno mlad in sposoben delati, pri čemer so roditelji dolžni storiti vse (se žrtvovati) za preživljanje svojih otrok. Pri tem tudi ni prezreti, da je tudi mati otrok, kateri so otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo, brez zaposlitve.

7. Kljub slabim premoženjskim razmeram obeh roditeljev je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko v skladu z novo sodno prakso (sodba VS RS II Ips 186/2014) pri določitvi preživnine ni upoštevalo otroškega dodatka. Ta po pritožbi znaša 240,00 EUR mesečno za obe hčeri. Otroški dodatek po sedanji ureditvi namreč predstavlja dodatek, ki staršem zagotovi dopolnilne prejemke za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok. V obravnavanem primeru, ob dejstvu, da tudi mati nima zaposlitve in premoženja kot vira za pokrivanje preživninske obveznosti otrok, otroški dodatek skupaj s preživninsko obveznostjo očeta za hčeri zagotavlja pokrivanje eksistenčnih in socialno bioloških potreb otrok. Denarna socialna pomoč, ki pa jo prejema toženka (ta po pritožbi znaša 132,00 EUR) pa je pretežno namenjena za preživljanje same toženke.

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevane kršitve določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (358. člen ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 413. člena ZPP.

1 Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje telesnega in duševnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.