Jedro

Iz obrazložitve predloga za dopustitev revizije izhaja, da je sporen le znesek, za katerega je sodišče druge stopnje znižalo preživninsko obveznost, torej 30,00 EUR. Ta znesek predstavlja osnovo za izračun vrednosti revizijsko spornega dela pravnomočne sodbe, ki za obdobje petih let znese 1.800,00 EUR za vsako od hčerk (ki bi bili v primeru neposredne tožbe zoper njiju navadni sospornici). Ta znesek pa ne presega pragu iz četrtega odstavka 367. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, dodelilo mladoletni hčerki v vzgojo in varstvo materi, določilo režim stikov z očetom ter očetovo preživninsko obveznost do hčerk. Za naprej mu je naložilo plačevanje 210,00 EUR preživnine mesečno za vsako hčerko.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika zoper odločitev o preživninski obveznosti in jo znižalo na 180,00 EUR mesečno za vsako hčerko.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in kršitev določb postopka. Predlaga dopustitev revizije glede štirih vprašanj, katerih pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo enotne uporabe prava. Zatrjuje odstop od sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča. 4. Predlog ni dovoljen.

5. Po določbi četrtega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) Vrhovno sodišče revizije ne more dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR.

6. Pri preživninskih terjatvah gre za bodoče dajatve, ki se ponavljajo. Za te se v skladu s 40. členom ZPP kot vrednost spornega predmeta vzame seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let. Predlagateljica je vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe opredelila v znesku 12.600,00 EUR za vsako od hčerk, in sicer kot seštevek mesečne preživninske obveznosti, ki jo je prisodilo sodišče prve stopnje (210,00 EUR), za obdobje petih let. Tako stališče je zmotno. Iz obrazložitve predloga za dopustitev revizije namreč izhaja, da je sporen le znesek, za katerega je sodišče druge stopnje znižalo preživninsko obveznost, torej 30,00 EUR. Ta znesek predstavlja osnovo za izračun vrednosti revizijsko spornega dela pravnomočne sodbe, ki za obdobje petih let znese 1.800,00 EUR za vsako od hčerk (ki bi bili v primeru neposredne tožbe zoper njiju navadni sospornici). Ta znesek pa ne presega pragu iz četrtega odstavka 367. člena ZPP.

7. Predlagateljica se sklicuje tudi na odločbi Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 450/2001 in II Ips 587/2005, iz katerih naj bi izhajalo, da dovoljenost revizije v sporih o preživljanju ni odvisna od vrednosti spornega predmeta, kadar je preživnina prvič določena ali ukinjena. Vendar pri tem spregleda, da omenjena sodna praksa temelji na določbi 1. točke tretjega odstavka 367. člena ZPP, ki je veljala le do 1. 10. 2008 in je izrecno določala, da je revizija vselej dovoljena v sporih o preživljanju, ko je preživnina prvič določena ali je ukinjena. ZPP, ki ga je treba uporabiti v obravnavani zadevi, pa je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D; Ur. l. RS 45/2008) spremenjen tako, da te določbe ne vsebuje več. V sporih o preživljanju revizija torej ni (več) vselej dovoljena.

8. Ker revizijsko sporni znesek ne presega pragu iz četrtega odstavka 367. člena ZPP, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, kar ima enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).