Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba VIII Ips 44/2012

ECLI:SI:VSRS:2013:VIII.IPS.44.2012 Delovno-socialni oddelek

meje revizijskega preizkusa revizijski razlogi obrazložitev revizijskih razlogov
Vrhovno sodišče
15. januar 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Niti absolutnih niti relativnih kršitev postopka revident ne konkretizira, glede slednjih pa tudi ne pojasni, zakaj naj bi vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe ter katere določbe ZPP sodišče ni uporabilo oziroma jo je uporabilo nepravilno. Zato je revizijski preizkus glede tega revizijskega razloga onemogočen.

Čeprav je revizija vložena tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava, iz nje ni razvidno, katero materialno določbo je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo. Zato tudi z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z odločbo št. 2 4 4159601 z dne 26. 3. 2009 tožnika razvrstila v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni v 50% in poškodbe izven dela v 50% ter mu priznala pravico do premestitve na drugo delovno mesto, deloma sede in deloma stoje, brez daljše hoje in stoje ter brez treninga borilnih veščin, s polnim delovnim časom, od 4. 2. 2009 dalje. Iz navedene odločbe izhaja tudi, da bo kontrolni pregled potreben v februarju 2012, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločeno s posebno odločbo in da je delodajalec dolžan tožniku zagotoviti pravico do premestitve. Tožena stranka je pritožbi tožnika delno ugodila in z odločbo št. 4159601 z dne 10. 7. 2009 tožnika razvrstila v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu v 50% in bolezni v 50%.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za spremembo odločbe tožene stranke št. 4159601 z dne 10. 7. 2009 tako, da se ugotovi, da je invalidnost III. kategorije v celoti posledica poškodbe pri delu, saj je sodni izvedenec dr. V. A. ugotovil enako dejansko stanje glede vzroka invalidnosti, kot tožena stranka v navedeni odločbi.

3. Sodišče druge stopnje je na pritožbeni obravnavi zaslišalo izvedenca dr. A. Ker se je strinjalo s pravnimi in dejanskimi zaključki sodišča prve stopnje, je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Poudarja, da je že pred sodiščem prve stopnje podal pripombe na izvedeniško mnenje dr. A. in se skliceval na izvedeniško mnenje dr. J., iz katerega izhaja, da je poškodba levega kolena nastala že v letu 2003. Čeprav je sodišče druge stopnje zaslišalo dr. A., objektivno ni bilo mogoče pričakovati, da bi povedal kaj drugega, kot je navajal v pisnem izvedenskem mnenju. Izvedensko mnenje je tudi protispisno, saj dr. A. ni upošteval izvida z dne 7. 12. 2007, kjer je dr. R. S. prečrtal navedbo „mesec“ in lastnoročno napisal pred „štirimi leti,“ zraven pa se je podpisal in izvid žigosal. Tožnik meni, da je iz tega razvidno, da je poškodba levega kolena nastala v letu 2003, zagotovo pa pred letom 2007. To je namreč razvidno iz izvida zdravniškega pregleda z dne 6. 11. 2006, na katerem je navedeno, da se karton tožnika posreduje na ortopedsko kliniko C oddelek za artroskopijo levega kolena, izdana pa je bila tudi napotnica z dne 2. 11. 2006 za artroskopijo. Tako je več kot eno leto čakal, da se opravi artroskopija levega kolena, in kakršnakoli povezava, da bi si naj oktobra 2007 poškodoval levo koleno, ni dokazana. Po mnenju tožnika je dejansko stanje ostalo nerazčiščeno, sodišče pa tudi ni izvedlo predlaganih dokazov (zaslišanje lečečega zdravnika dr. L., dr. S., postavitev novega izvedenca).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Z revizijo po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče uveljavljati zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje z drugačnim obsegom in drugačnimi razlogi izpodbijanja kot pritožba, ki je redno pravno sredstvo proti prvostopenjski sodbi. Ni je mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Mogoče jo je vložiti le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (absolutne kršitve postopka), razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ali na pristojnost arbitraže (5. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), če je sodnik sodišča prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi jo moral opraviti (10. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda (12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ali če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13. točka drugega odstavka 339. člena ZPP); zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (relativne kršitve postopka) v postopku pred sodiščem druge stopnje; in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Niti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti na pravilno uporabo materialnega prava revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča druge stopnje izpodbija, konkretizirani, in sicer tako, da je ob očitku bistvenih kršitev konkretno navedeno procesno določilo, ki naj bi bilo prekršeno (oziroma mora biti kršitev opisana tako natančno, da je mogoče vsaj smiselno razbrati, katera se zatrjuje) ter da je ob očitku zmotne uporabe materialnega prava navedeno, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo.

8. Bistveno vprašanje v tem sporu je, ali je tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe pri delu v celoti, za kar se zavzema revizija, ali pa zaradi poškodbe pri delu v 50% in bolezni v 50%, kakor sta ugotovili nižji sodišči. Za razjasnitev tega vprašanja je sodišče prve stopnje angažiralo sodnega izvedenca dr. A., ki je podal pisno izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev, sodišče druge stopnje pa ga je na pritožbeni obravnavi tudi zaslišalo. Izvedenec se je strinjal z ugotovitvijo invalidske komisije II. stopnje, da je III. kategorija invalidnosti podana zaradi posledic poškodbe pri delu v 50% in bolezni v 50%. Glede poškodbe levega kolena je na podlagi medicinske dokumentacije pojasnil, da je bilo v prometni nesreči na poti na delo poškodovano samo desno koleno, težave z levim kolenom pa so omenjene 13. 6. 2006; šele v odpustnici z dne 7. 12. 2007 je navedeno, da je imel tožnik mesec in pol pred artroskopijo poškodbo levega kolena. Teoretično bi lahko prišlo pri prometni nesreči tudi do udarca v levo koleno, vendar to ni zabeleženo v nobenem izvidu več kot tri leta po poškodbi. V dopolnilnem mnenju je dodal, da četudi je ob nesreči prišlo do manjšega udarca – hujše poškodbe vsekakor ni bilo – ta ni mogla pustiti takih posledic, kot jih navaja tožnik. Dodatno zaslišan na pritožbeni obravnavi je potrdil svoj izvid in mnenje.

9. Tožnikova navajanja v reviziji so skoraj v celoti graja dokazne ocene nižjih sodišč. Ugotovljenemu dejanskemu stanju nasprotuje, ker je bilo upoštevano mnenje dr. A., ne pa dr. J., in ker bi naj iz drugih dokazov izhajalo drugačno dejansko stanje, kot sta ga ugotovili nižji sodišči (izvid dr. S. z dne 7. 12. 2007 in izvid z dne 6. 11. 2006). Direktno nasprotovanje oceni izvedenih dokazov je nedovoljen revizijski razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato teh revizijskih navedb ni bilo mogoče upoštevati (1).

10. Tožnik uvodoma navaja, da vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Vendar v nadaljevanju niti absolutnih niti relativnih kršitev postopka ne konkretizira, glede slednjih pa tudi ne pojasni, zakaj naj bi vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe ter katere določbe ZPP sodišče ni uporabilo oziroma jo je uporabilo nepravilno. Zato je revizijski preizkus glede tega revizijskega razloga onemogočen.

11. Čeprav je revizija vložena tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava, iz nje ni razvidno, katero materialno določbo je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo. Zato tudi z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.

12. Glede na navedeno z revizijo uveljavljani razlogi niso podani, zato jo je revijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Primerjaj tudi sodbi VIII Ips 143/2010 z dne 9. 1. 2012 in VIII Ips 306/2010 z dne 5. 3. 2012.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia