Jedro

Na podlagi pisnega izvedenskega mnenja in ustnega zaslišanja sodnega izvedenca je bilo ugotovljeno, da tožnikova poškodba levega kolena ni povezana z nesrečo pri delu, ampak je povezana s športom. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da se tožnik razvrsti v III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu v 50 % in bolezni v 50 %.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odločba toženca št. ... z dne 10. 7. 2009 v 2. točki izreka spremeni tako, da se ugotovi, da je invalidnost III. kategorije pri tožniku v celoti posledica poškodbe pri delu ter da mu je toženec dolžan povrniti stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi kršitev določil postopka in posledično zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, procesnih kršitev ter napačne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z ugotovitvami sodišča prve stopnje in se sklicuje na predloženo izvedeniško mnenje dr. A.J., iz katerega je po njegovem nedvomno ugotoviti, da je tudi poškodba na levem kolenu stanje po poškodbi dne 12. 11. 2003 in ne kakšne druge poškodbe. Izvedenec dr. V.A. navaja o možnosti, da poškodba na levem kolenu ni nastala po poškodbi dne 12. 11. 2003, kar pa utemeljuje z datumom izvršene artroskopije levega kolena. Izvedenec je povsem zanemaril izkazana dejstva v spisu, da je na izvidu z dne 7. 12. 2007 razvidno, da je prim. dr. R.S. lastnoročno napisal „štirimi leti“ in da je poškodba levega kolena pri tožniku nastala v letu 2003. Če se je izvedencu dr. V.A. in sodišču porajal dvom, kdaj naj bi nastala poškodba tožnika, bi v tem postopku moralo zaslišati dr. R.S., pa tudi dr. A.J., ki bi lahko izpovedal, na kakšni podlagi in listinskih dokazih je ugotovil, da je bilo ob nezgodi dne 12. 11. 2003 poškodovano tudi levo koleno. Meni, da ni mogoče utemeljevati nastanka poškodbe z izvršeno artroskopijo levega kolena tudi zato, ker je na izvidu zdravniškega pregleda dne 6. 11. 2006 navedeno, da se karton tožnika posreduje na ortopedsko kliniko C oddelek za artroskopijo levega kolena, izdana pa je bila tudi napotnica z dne 2. 11. 2006 za artroskopijo. Tožnik je več kot eno leto čakal, da se mu opravi artroskopija levega kolena in kakršnakoli povezava, da naj bi tožnik pred enim mesecem in pol zvil koleno, ni izkazana. Vztraja, da je izvedenec dr. V.A. pristransko obravnaval tožnika, kar vse je tožnik podrobno pojasnil v svojih pripombah. Nadalje navaja, da ob dejstvu, da se mnenja dr. V.A. ne da preizkusiti in da je protispisno, je ostalo dejansko stanje vsaj nepopolno ugotovljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 10. 7. 2009 ter prvostopno odločbo z dne 26. 3. 2009. Z dokončno odločbo je bil odpravljen 1. odstavek odločbe z dne 26. 3. 2009 ter odločeno, da se tožnik razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu v 50 % in bolezni v 50 % in se mu prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto, deloma sede in deloma stoje, brez daljše hoje in stoje, ter da ni zmožen za treninge borilnih veščin s polnim delovnim časom od 4. 2. 2009 dalje.

Glede na tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je tožnik invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu. V ta namen je tekom sodnega postopka pridobilo izvedensko mnenje stalnega sodnega izvedenca ortopeda prof. dr. V.A., dr. med., ki je menil, da je ugotovljen vzrok III. kategorije invalidnosti zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni, korekten in pravilen. Glede na pripombe tožnika na podano mnenje, je izvedenec podal še dopolnilno mnenje, o katerem je dodatno pojasnil razloge za svoje mnenje. Ponovno je, enako kot v prvotnem mnenju, vztrajal, da so težave z levim kolenom prvič omenjene 13. 6. 2006, pa tudi ni zabeležke o tem, da bi bilo levo koleno poškodovano 12. 11. 2003 oziroma da bi se tožnik pred tem datumom pritoževal zaradi težav z levim kolenom.

Glede na pritožbene navedbe, je pritožbeno sodišče v skladu s 347. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), razpisalo obravnavo in izvedenca v zvezi z levim kolenom, še zaslišalo. Ta je izpovedal, da je iz dokumentacije in dodatne dokumentacije razvidno, da je prišlo do poškodbe desnega kolena, zabeležk, da bi prišlo do poškodbe levega kolena v letu 2003, pa ni v vseh nadaljnjih treh letih. Povezavo težav z levim kolenom v zvezi s poškodbo z dne 12. 11. 2003, je v strokovnem smislu izključil ter pojasnil, da iz dokumentacije, kakor tudi iz zabeležk, ne sledi, da bi imel tožnik ob tem dogodku poškodovano levo koleno. Obstaja pa zabeležka z dne 7. 12. 2007, da je prišlo do poškodbe levega kolena, to je šest tednov pred opravljeno artroskopijo. Narava te poškodbe pa govori v smeri športne poškodbe ali težav, povezanih s športom. Po poškodbi v letu 2003 je bil tožnik pri izbranem zdravniku kar 14-krat, nikdar pa niso zabeležene težave z levim kolenom. Izvedenec je tudi izrecno poudaril, da je predolgo obdobje med poškodbo v letu 2003 in prvimi zabeleženimi težavami z levim kolenom.

Na podlagi takšne izpovedi izvedenca in strokovne utemeljitve, se je pritožbeno sodišče prepričalo, da je pritožba tožeče stranke neutemeljena, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita.

Z dodatnim zaslišanjem je pritožbeno sodišče razčistilo odprta vprašanja in odpravilo dvome v pravilnost podanega mnenja ter posledično v pravilnost izpodbijane sodbe. Predvsem je razčistilo vprašanja in dvome glede morebitne poškodbe levega kolena dne 12. 11. 2003, saj je bilo to vprašanje edino sporno v zvezi z vzrokom ugotovljene III. kategorije invalidnosti. Izvedenec je prepričljivo izpovedal, da ni dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da bi si tožnik dne 12. 11. 2003 poškodoval levo koleno, niti ni zabeleženo, da bi tožnik imel težave z levim kolenom, čeprav je bil po poškodbi 12. 11. 2003 kar 14-krat pri izbranem zdravniku in da je predolgo obdobje med dogodkom 12. 11. 2003 in prvimi zabeleženimi težavami z levim kolenom 13. 6. 2006, da bi se lahko štelo, da gre za posledice dogodka z dne 12. 11. 2003. Po drugo strani pa, da obstaja zabeležka z dne 7. 12. 2007, da je prišlo do poškodbe, sama poškodba pa kaže na to, da gre za športno poškodbo oziroma poškodbo, povezano s športom.

To pa so razlogi, zaradi katerih je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbeni razlogi so namreč neutemeljeni, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita.