Jedro

Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje pogojev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženko zavezalo za plačilo 1.000,00 EUR iz naslova civilne kazni in ji prepovedalo nadaljnjo uporabo reklamnih zloženk, na katerih se pojavlja manekenka M. K. v obleki, ki jo je kreirala tožnica. Zavrnilo je zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi kršitve moralne avtorske pravice in zahtevek za objavo izreka sodbe v dnevnikih D. in Večer.

2. Toženka se zoper odločitev sodišča prve stopnje ni pritožila, pritožbi tožnice pa je sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženki naložilo v plačilo 3.000,00 EUR odškodnine iz naslova nepremoženjske škode z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2008 dalje in objavo izreka sodbe v dnevnikih D. in Večer. Spremembo odločitve je oprlo na drugačno materialnopravno oceno obstoja sekundarne škode.

3. Zoper navedeno odločitev je toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja razlage avtorskega dela, kar obleka je, reproducirana fotografija z obleko pa ne, zato avtorskopravno varstvo po njenem mnenju ni utemeljeno. Pomembnost vprašanja utemeljuje z odstopom od sodne prakse Vrhovnega sodišča. V predlogu navaja okoliščine primera, povzema zakonske določbe in vsebino direktiv Evropskega Sveta ter niza vrsto očitkov o zmotni uporabi materialnega prava. Po njenem mnenju je sodišče druge stopnje zmotno zaključilo, da je tožnica avtor fotografije. Nepravilno je tudi stališče, da je bilo avtorstvo zlorabljeno s tem, ko je toženec obleko reproduciral. Tožnica je za uporabo obleke prejela ustrezno nadomestilo in reklamo za svoje delo, toženec pa je reproduciral zgolj fotografijo in ne obleke.

4. Predlog ni popoln.

5. Preden sodišče odloči o obstoju vsebinskih razlogov za dopustitev revizije, mora preveriti obstoj formalnih pogojev za njeno dovoljenost. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da iz narave tega izrednega pravnega sredstva izhaja, da je trditveno in dokazno breme glede obstoja formalnih pogojev na predlagatelju ter da sodišče nima dolžnosti raziskovati manjkajočih podatkov. Navedeno velja tudi glede pravilne označitve in ustrezne utemeljitve vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Revizijo je namreč mogoče dopustiti, če omenjena vrednost presega 2.000,00 EUR in če ne presega 40.000,00 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena ZPP).

6. Predlagatelj ni opredelil ne izkazal vrednosti izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje, ki se nanaša na odločitev o nedenarnem zahtevku za objavo sodb, zato predlog v tem delu že iz tega razloga ni popoln. Sicer pa je odločilen razlog za zavrženje predloga v tem, da predlog ne vsebuje obveznih sestavin. Po določbi četrtega odstavka 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu (med drugim) natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost in na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nepravilno. Iz vsebine predloga je razbrati, da predlagatelj izpodbija pravilnost drugostopenjskih zaključkov o kršenju moralnih avtorskih upravičenj, vendar ostaja kršitev opisana na načelni in (pre)splošni ravni. Povzemanje dejanskega stanja, grajanje pravnih zaključkov sodišča druge stopnje (ki so za nameček v predlogu predstavljena izkrivljeno in potvorjeno) ter nizanje razlogov za materialnopravno nepravilnost odločitve ne zadošča za obravnavo predloga. Kršitev, ki naj bi jo zagrešilo sodišče druge stopnje in glede katere se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, mora biti namreč opisana natančno in konkretno, takšno pa mora biti tudi zastavljeno pravno vprašanje. Brez tega Vrhovno sodišče ne more opraviti svoje naloge, da odgovori na pravna vprašanja, ki so pomembna z vidika pravnega reda kot celote. Ker predlagatelj ni ravnal v skladu s citirano določbo, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo kot nepopoln (šesti odstavek 367.b člena ZPP).