Jedro

Bistvenih ugotovitev, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo obstoj utemeljenega poslovnega razloga, tožnica v reviziji niti ne napada. Tako ne zanika, da je prišlo v letu 2014 do povečanih stroškov poslovanja, da se je tožena stranka odločila za reorganizacijo sektorja splošne komunale, v okviru katere je bilo v januarju 2015 ob spremembi ustreznega splošnega akta tožene stranke tožničino delovno mesto vodje tega sektorja ukinjeno, večino njenih delovnih nalog pa prenesenih na druge vodje sektorjev oziroma na druge delavce ter priznava, da ji glede na določbe veljavnega ZDR-1 tožena stranka ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna ponuditi druge zaposlitve. Ob zgornjih ugotovitvah je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici v smislu določb 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 in da je na podlagi sporne odpovedi tožnici delovno razmerje zakonito prenehalo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 13. 1. 2015. Hkrati je zavrnilo tudi tožničin zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitev na delo ter povrnitev stroškov postopka. Presodilo je, da je bila tožnici pogodba o zaposlitvi zakonito odpovedana zaradi ukinitve njenega delovnega mesta, ki je bila posledica povečanih stroškov poslovanja v letu 2014 in reorganizacije sektorja splošne komunale.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo in se v njej pavšalno sklicuje na vse revizijske razloge. Zatrjuje, da manjše zvišanje stroškov v letu 2014 in plan poslovanja za leto 2015 nista pogojevala reorganizacije in ukinitve njenega delovnega mesta vodje sektorja splošne komunale. Za leto 2015 je tožena stranka planirala dodatne zaposlitve in širitev dejavnosti. Sodišče druge stopnje na tovrstne pritožbene navedbe ni odgovorilo. Dejansko je v letu 2015 tožena stranka uspešno poslovala, pri njej je prišlo do večih organizacijskih sprememb in zaposlitev novih delavcev, tako da bi se tudi za tožnico ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko našla druga ustrezna zaposlitev. Dejanski razlog za reorganizacijo del v sektorju splošne komunale je bil v tem, da tožnica v zvezi s sporom z vodstvom tožene stranke, do katerega je prišlo v decembru 2014, ker se je udeležila izleta poslovnega partnerja tožene stranke, ni izkazala dovolj lojalnosti in je takrat odklonila predlog, da bi sama podala odpoved pogodbe o zaposlitvi.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožeča stranka ob pavšalnem očitku, da so podani vsi dovoljeni revizijski razlogi, konkretnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne uveljavlja. Navaja le, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe, da ob pripravi poslovnega načrta za leto 2015 ukinitev tožničinega delovnega mesta ni bila predvidena. Ob drugih ugotovitvah, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo obstoj utemeljenega poslovnega razloga, te pritožbene navedbe za odločitev niso mogle biti bistvenega pomena.

8. Bistvenih ugotovitev, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo obstoj utemeljenega poslovnega razloga, tožnica v reviziji niti ne napada. Tako ne zanika, da je prišlo v letu 2014 do povečanih stroškov poslovanja, da se je tožena stranka odločila za reorganizacijo sektorja splošne komunale, v okviru katere je bilo v januarju 2015 ob spremembi ustreznega splošnega akta tožene stranke tožničino delovno mesto vodje tega sektorja ukinjeno, večino njenih delovnih nalog pa prenesenih na druge vodje sektorjev oziroma na druge delavce ter priznava, da ji glede na določbe veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) tožena stranka ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna ponuditi druge zaposlitve. Glede določenih nesoglasij, do katerih je prišlo med tožnico in vodstvom tožene stranke v decembru 2014, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da niso bila razlog reorganizacije ter odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi. S takim dejanskim zaključkom se je sodišče druge stopnje strinjalo, tako da je na tako dejansko ugotovitev revizijsko sodišče vezano.

9. Ob zgornjih ugotovitvah je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici v smislu določb 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 in da je na podlagi sporne odpovedi tožnici delovno razmerje zakonito prenehalo. Vse druge revizijske navedbe na drugačno presojo ne morejo vplivati in je nanje obširno odgovorilo že sodišče druge stopnje.

10. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Izrek o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka.