Jedro

Revizijo, ki jo je v revidentovem imenu vložila njegova pooblaščenka, bi bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo pravno kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.

Ker je revizija v obravnavani zadevi na pristojno sodišče prispela po poteku roka za vložitev revizije, njene vložitve na nepristojno sodišče pa glede na navedeno ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, jo je sodnica poročevalka Vrhovnega sodišča na podlagi 89. člena ZUS-1 kot prepozno zavrgla.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo (v nadaljevanju revidentovo) tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 01-24001-0 z dne 25. 9. 2014, s katero je prvostopenjski davčni organ revidentu odmeril dohodnino za leto 2013 v znesku 13.802,51 EUR in mu naložil v plačilo razliko med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine v skupni višini 9.966,89 EUR, ki znaša 3.853,62 EUR. Ministrstvo za finance je revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega davčnega organa zavrnilo.

2. Revident je zoper sodbo sodišča prve stopnje po pooblaščeni odvetnici vložil predlog za dopustitev revizije. ZUS-1 samostojnega predloga za dopustitev revizije, kot ga ureja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ne predvideva, ampak mora revident v vloženi reviziji izkazovati tudi njeno dovoljenost v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker vložen predlog za dopustitev revizije po vsebini dejansko ustreza reviziji, je Vrhovno sodišče revidentovo vlogo obravnavalo kot revizijo.

3. Revizija je prepozna.

4. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 83. člena ZUS-1). Revizija se vloži pri upravnem sodišču v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotne stranke (88. člen ZUS-1).

5. Revizija kot vloga, vezana na rok, je pravočasna, če je po prvem oziroma drugem odstavku 112. člena ZPP, ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

6. V obravnavani zadevi je bila sodba Upravnega sodišča RS, zoper katero je bila vložena revizija, revidentu po pooblaščenki vročena 7. 12. 2015. Na podlagi drugega odstavka 111. člena ZPP je rok za vložitev revizije pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijane sodbe revidentu, to je 8. 12. 2015, in je ob upoštevanju četrtega odstavka 111. člena ZPP potekel 6. 1. 2016. 7. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je revident po pooblaščeni odvetnici na Vrhovno sodišče priporočeno po pošti vložil revizijo 6. 1. 2016. Vrhovno sodišče je revizijo prejelo 7. 1. 2016 in jo še istega dne z dopisom poslalo Upravnemu sodišču RS. Odstopljena revizija je na Upravno sodišče RS prispela 8. 1. 2016. 8. Čeprav je Vrhovno sodišče pristojno za (vsebinsko) odločanje o reviziji, je po 88. členu ZUS-1 za vložitev revizije pristojno Upravno sodišče. Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena in poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se na podlagi osmega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sicer izjemoma lahko šteje za pravočasno, če je nepravilno vložitev mogoče pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1, ali očitni pomoti vložnika.

9. Ker je revizijo v revidentovem imenu vložila njegova pooblaščenka, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo pravno kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.(1) Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.(2)

10. Ker je revizija v obravnavani zadevi na pristojno sodišče prispela po poteku roka za vložitev revizije, njene vložitve na nepristojno sodišče pa glede na navedeno ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, jo je sodnica poročevalka Vrhovnega sodišča na podlagi 89. člena ZUS-1 kot prepozno zavrgla.

11. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Glej na primer sklepe Vrhovnega sodišča II Ips

253/2003 z dne 19. 6. 2003, II Ips 152/2010 z dne 15. 4. 2010, II Ips 292/2010 z dne 26. 9. 2013, X Ips 11/2011 z dne 14. 3. 2011 in X Ips 163/2014 z dne 5. 5. 2014. (2) Glej sklep Vrhovnega sodišča II Ips 1222/2008 z dne 12. 7. 2012.