Jedro

Ni odločilno le delo, ki ga je zavarovanec dejansko opravljal, temveč je treba upoštevati tudi širše zaposlitvene možnosti zavarovanca. Glede na omejitve delovne zmožnosti bi lahko revident opravljal druga dela izven ožjega delokroga rudarja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 9. 3. 2011 in 8. 11. 2011, za razvrstitev tožnika v I. oz. II. kategorijo invalidnosti od 1. 11. 2010 dalje ter za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Tožbo je glede zahtevka za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti od 8. 11. 2012 dalje zavrglo. V izpodbijanih odločbah je tožena stranka zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do invalidske pokojnine, ker je še vedno invalid III. kategorije od 12. 4. 2004, kot je bilo ugotovljeno v predhodnem invalidskem postopku. Na podlagi izvedenskega mnenja Komisije za izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani je sodišče ugotovilo enako kot tožena stranka v predsodnem postopku na podlagi mnenj invalidskih komisij I. in II. stopnje, da je tožnik zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma na drugem delovnem mestu z omejitvami polni delovni čas. Zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje invalidske pokojnine po določbi 67. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji), saj je bil tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe star 54 let s 35 leti, 10 meseci in 22 dnevi pokojninske dobe. Izvedenski organ je sicer ugotovil pogoje za invalidnost I. kategorije z dnem 8. 12. 2012, vendar tožnik ne more zahtevati priznanja pravice na podlagi dejanskega stanja, nastalega po izdaji izpodbijanih odločb, ker ni bil predmet obravnavanega upravnega postopka, zato je treba tožbo v tem delu zavreči. 2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo in sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da bi moralo sodišče izvedenskemu organu naložiti, da razišče, ali je bil sposoben opravljati drugo delo (z ali brez poklicne rehabilitacije). Ker izvedenski organ na to ni odgovoril, bi moral biti postavljen izvedenec medicine dela, ki bi odgovoril na vprašanje tožnikove preostale delovne zmožnosti glede na poklic rudarja. Tožniku je bila v Nemčiji priznana invalidnina z dnem 17. 8. 2011, vendar se do tega sodišče ni opredelilo. Sodišči sta prezrli, da je izvedenski organ ugotovil večje in drugačne delovne omejitve kot tožena stranka. Ker psihiatrinja, članica izvedenskega organa, ni mogla dati določnega odgovora glede datuma nastanka invalidnosti, bi moralo sodišče pridobiti dopolnitev izvedenskega mnenja ali določiti drugega izvedenca. V podobnih primerih pred višjim sodiščem je bilo odločeno drugače. V Sloveniji in Nemčiji je v okviru 35 let pokojninske dobe opravljal le dela KV rudarja. Tožena stranka je sicer ugotovila, da ni zmožen opravljati dela rudarja, naj pa bi bil sposoben opravljati drugo delo z omejitvami. Vendar za drugo delo ni sposoben, saj je bil celo življenje samo rudar, zato bi moral s poklicno rehabilitacijo pridobiti sposobnosti za opravljanje drugega dela. Nižji sodišči nista pravilno presojali pojma poklica, nepravilno sta upoštevali njegovo preostalo delovno zmožnost glede na delokrog nekvalificiranega delavca, kar pa tožnik glede na pridobljeno kvalifikacijo rudarja ni. Izvedenski organ ni obrazložil, v čem se je poslabšalo zdravstveno stanje od 8. 11. 2011 do 8. 12. 2012. Sodišče ne bi smelo zavreči tožbe glede razvrstitve v invalidnost I. kategorije invalidnosti od 8. 12. 2012. 4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo oziroma sklep samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizija neutemeljeno izpodbija sklep o zavrženju tožbe glede ugotovitve invalidnosti I. kategorije od 12. 8. 2012 dalje. Predmet tega socialnega spora sta odločbi tožene stranke z dne 9. 3. 2011 in 8. 11. 2011, zato lahko sodišče presoja pravne in dejanske zaključke tožene stranke le glede pravnih vprašanj in dejanskega stanja, zajetega v izpodbijanih odločbah (drugi odstavek 58. in 73. člena Zakona od delovnih in socialnih sodiščih, ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji). Izvedenski organ je v tem sodnem postopku podal mnenje o invalidnosti I. kategorije od 12. 8. 2012, tj. za čas po izdaji odločb, ki so predmet presoje tega socialnega spora. Ker na podlagi dejstev, ki so nastala po izdaji izpodbijanih odločb, tožnik v tem sporu ne more uveljavljati pravic, je bila tožba v tem delu pravilno zavržena.

7. Revizija neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni postavilo novega izvedenca oziroma zahtevalo dopolnitve izvedenskega mnenja. Sodišče je za ugotavljanje dejstva preostale delovne zmožnosti revidenta v postopek pritegnilo izvedenski organ medicinske stroke, sestavljen iz treh specialistov. Ta je v postopku podal mnenje z več dopolnitvami, v katerih se je podrobno opredelil do postavljenih vprašanj. Iz mnenja nedvomno izhaja, da je revident zmožen za drugo delo z omejitvami s polnim delovnim časom, ne more pa več opravljati dela rudarja. Njegovo zdravstveno stanje se je sicer poslabšalo, vendar glede na predhodni invalidski postopek, v katerem je bila že ugotovljena invalidnost III. kategorije z omejitvami (da lahko opravlja drugo delo z omejitvami s polnim delovnim časom, vendar ne more več opravljati dela rudarja), ne toliko, da bi to zadoščalo za ugotovitev o zmanjšanji delovni zmožnost za več kot 50 % (invalidnost II. kategorije) oziroma za ugotovitev o popolni nezmožnosti za pridobitno delo. Izvedenski organ je natančno obrazložil svoje mnenje (ves čas niti ni bilo sporno, da je revident, ko je bil še zaposlen, opravljal delo rudarja), v dopolnitvi mnenja pa se je tudi izrecno opredelil do časa nastanka invalidnosti III. in tudi I. kategorije. Zato ni bilo potrebe po postaviti novega izvedenca medicinske stroke ali medicine dela, saj je bilo dejansko stanje na podlagi ustrezno obrazloženega in dodatno pojasnjenega mnenja izvedenskega organa popolno ugotovljeno.

8. Mnenje izvedenskega organa se mora celostno razlagati, zato psihiatrinjino mnenje, po katerem ta ni mogla z gotovostjo določiti datuma nastanka omejitev iz naslova psihičnih težav, ne predstavlja nejasnosti, ki bi se morala odpraviti z novim izvedencem (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Iz celotnega mnenja izhaja, da je bil revident 8. 11. 2011 še zmožen za drugo delo z omejitvami polni delovni čas, da pa je izgubil preostalo delovno zmožnost 8. 12. 2012. Drugačne omejitve (izvirajoče iz psihičnih težav) bi bile sicer lahko relevantne, če bi revident na podlagi invalidnosti III. kategorije zahteval priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, vendar v obravnavani zadevi zahteva priznanje pravice do invalidske pokojnine na podlagi II. oziroma I. kategorije, zato drugačne omejitve glede na predhodno ugotovljeno invalidnost III. kategorije nimajo vpliva na odločitev.

9. Revizija neutemeljeno navaja, da izvedenska mnenja ne vsebujejo razlogov, zakaj se je zdravstveno stanje od izdaje izpodbijanih odločb tožene stranke do izdelave izvedenskega mnenja spremenilo toliko, da je pri revidentu naknadno nastala invalidnost I. kategorije. Izvedenski organ je do te ugotovitve prišel na podlagi osebnega pregleda in je svoje mnenje na podlagi medicinske dokumentacije in osebnega pregleda tudi ustrezno obrazložil. 10. Revident je zahteval priznanje pravice do invalidske pokojnine. V skladu s 67. členom ZPIZ-1 pravico do invalidske pokojnine pridobi: zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije (1. alineja), zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije, in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let (2. alineja); zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti za moškega oziroma 61 let starosti za žensko (3. alineja). Ker revident še ni dopolnil 63 let in je pri njem podana invalidnost III. kategorije, ni upravičen do invalidske pokojnine.

11. Po določbi tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 se pri definiciji invalidnosti upošteva poklic kot delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Revident že po predhodnih odločbah tožene stranke ni več mogel opravljati svojega dela rudarja in bi lahko kvečjemu opravljal drugo delo z omejitvami polni delovni čas. V izpodbijanih odločbah tožena stranka in sodišče v tem socialnem sporu na podlagi mnenja izvedenskega organa ugotavljajo enako, in sicer da revident dela rudarja ne more več opravljati, lahko pa opravlja drugo delo z omejitvami polni delovni čas. Taki zaključki temeljijo na drugem delu definicije poklica, ki govori - ne tako kot prvi del o delovnem mestu, na katerem je zavarovanec razporejen - o splošni delovni zmožnosti za dela, ki bi jih zavarovanec lahko opravljal glede na izobrazbo, usposobljenost in delovne izkušnje. Torej ni odločilno le delo, ki ga je zavarovanec dejansko opravljal, temveč je treba upoštevati tudi širše zaposlitvene možnosti zavarovanca. Glede na omejitve delovne zmožnosti bi lahko revident opravljal druga dela izven ožjega delokroga rudarja. Katera konkretna dela (pri posameznem delodajalcu) bi lahko opravljal, pa je stvar konkretne zaposlitve in tudi morebitne prilagoditve delovnega mesta.

12. Revizija neutemeljeno vztraja, da bi moralo sodišče pri svoji odločitvi upoštevati, da je nemški nosilec invalidskega zavarovanja revidentu priznal večje pravice na podlagi invalidnosti. Sistem priznavanja pravic na podlagi invalidnosti je v državah različno urejen, zato priznanje pravice v eni državi še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za priznanje (podobne ali enake) pravice v drugi državi.

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.