Jedro

Opisana dejanja udeleženca kažejo njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo, kar pomeni, da ta okoliščina že v tolikšni meri vpliva na njegovo psihofizično stanje, da v tem obsegu ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se A. A., delno odvzame poslovna sposobnost in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi postopki.

II. Sicer se pritožbi zavrneta in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se udeležencu delno odvzame poslovna sposobnost in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki.

2. Zoper sklep sta udeleženec in center za socialno delo vložila pravočasni pritožbi.

3. Udeleženec se pritožuje zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, postopek pa ustavi. Navaja, da so bili upravni spori sproženi v večini primerov zaradi molka organa. Vloženi upravni spori ne pomenijo zlorabe pravic, ampak ravno nasprotno. Stranke bi rade prišle do svojih pravic, in sicer do veljavnih odločb o izboru drevja za posek, ki jim pripada kot lastnikom gozdov. Zaenkrat še ni izbrano drevje po veljavnem načrtu, niti niso bile izdane odločbe za obdobje 2004 – 2014, po katerih jim pripadajo subvencije in sredstva za preživljanje. Izdane so bile odločbe za leto 2003, subvencije pa še niso izplačane. Vsa dela opravlja organ ZGS, ki namerno odloča v škodo strank. Gre za kaznivo dejanje s strani tega organa. V nadaljevanju obširno navaja potek poslovanja organov, ki so pristojni za izbor drevja za posek in o kršenju pravic v zvezi s tem, da je podal predlog za izločitev razpravljajoče sodnice in predstojnice organa, sodišču očita, da ni upoštevalo zakonov, ki urejajo upravni spor, niti kršitev, ki jih je zagrešil ZGS. Navaja, da je že CSD ugotovil, da ne potrebuje začasnega skrbnika, torej je predlog sodišča za delni odvzem poslovne sposobnosti neutemeljen. Postavljanje izvedenca medicinske stroke je brezpredmetno, ker dokaza ni (hotelo se ga je doseči s prisilo) je predlog neutemeljen. Sodišče ni izvedlo z njegove strani predlaganih dokazov – ni pridobilo gozdnogospodarskega načrta Bistra – Borovnica, da se ugotovi, katere pravice in koliko ima pravic do poseka lesa, koliko gojitvenih del je predvidenih v načrtu, za katere ZGS ni izdal odločb. Navaja še, da je upravno sodišče podalo predlog za odvzem poslovne sposobnosti le glede vlaganja upravnih sporov, sodišče pa je predlog razširilo še na druge sodne in uradne postopke.

4. Center za socialno delo se smiselno pritožuje zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče ponovno pretehta utemeljenost delnega odvzema poslovne sposobnosti, predvsem pa obseg področij, na katerih je sodišče udeležencu odvzelo poslovno sposobnost. Navaja, da je sodišče preobsežno poseglo v poslovno sposobnost udeleženca in mu s tem onemogočilo normalno življenje in preživljanje. On in njegova družina se preživljajo večinoma s kmetijstvom. Je solastnik kmetijskega gospodarstva in osebnega vozila. Odvzem poslovne sposobnosti v obsegu kot je naveden v izpodbijanem sklepu, pomeni, da ne bo mogel sam poslovati pri registraciji vozila, ne bo mogel urejati postopkov v zvezi z zemljišči, pridobivati državnih sredstev in kmetijskih subvencij, gospodariti z gozdom. Centru za socialno delo ni predstavljivo, da bi se skrbnik lahko angažiral do te mere, da bi opravljal vsa ta opravila.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

6. Po 44. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Če so pogoji za odvzem poslovne sposobnosti izpolnjeni, sodišče glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti odvzame osebam poslovno sposobnost delno ali popolno (50. člen ZNP). Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso navedeni taksativno, pač pa le primeroma. Poleg duševnih bolezni, zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, se kot taki razlogi navajajo tudi telesne in značajske napake, tudi kverulantstvo. Te okoliščine so lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le v primeru, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizino stanje, da ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

7. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje postopek delnega odvzema poslovne sposobnosti začelo po uradni dolžnosti, na pobudo Upravnega sodišča Republike Slovenije. To sodišče je pojasnilo, da je udeleženec od leta 2008 do februarja 2012 (večinoma skupaj z ženo, ki ga je pooblastila za zastopanje) pri njih vložil 133 tožb zoper toženko Republiko Slovenijo, ter menilo, da število vloženih tožb ter kopičenje pravnih sredstev v že sproženih upravnih sporih, ne pomeni več le zlorabe procesnih pravic, ki jih strankam zagotavlja zakon, ampak kaže na takšno značajsko napako, ki že vpliva na sposobnost tožnika skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

8. Po izpeljanem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zaključilo, da je pri udeležencu podana patološka nagnjenost k tožbarjenju, saj vlaga tožbe oziroma pravna sredstva nekritično, pritožbe tudi v nasprotju s podanimi pravnimi pouki. Ugotovilo je, da je (kot rečeno večinoma skupaj z ženo, ki ga je pooblastila za zastopanje) v letih od 2008 do 2013 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije vložil skupaj 136 tožb; v upravnih sporih, v katerih je bil njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnjen vlaga vedno nove pritožbe in izredna pravna sredstva; pritožbe vlaga sam, kljub pravnemu pouku, da lahko opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit; vlaga zahteve za izločitev sodnikov, ki rešujejo upravne spore; vlaga predloge za odvzem poslovne sposobnosti zoper uslužbenca Zavoda za gozdove Slovenije, (konkretno J.), pri čemer je bilo v zadevi N 4/2013 pravnomočno odločeno 6.12.2013, udeleženec pa je zgolj dva meseca po pravnomočnem zaključku, ponovno sprožil predlog za odvzem poslovne sposobnosti istemu uslužbencu (N 3/2014); vložil je tudi predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti v tej zadevi razpravljajoče sodnice; na prekrškovnem oddelku Okrajnega sodišča na Vrhniki je vložil pet zahtev za sodno varstvo, tri je sodišče že zavrnilo; redno vlaga pravna sredstva tudi zoper tiste odločbe, zoper katere pravno sredstvo ni dopustno. Na podlagi navedenega je zaključilo, da je pri udeležencu podana patološka nagnjenost k tožbarjenju, zaradi te značajske lastnosti pa ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi pri aktivnostih povezanih s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. V tem obsegu mu je zato delno odvzelo poslovno sposobnost. 9. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da opisana dejanja udeleženca nedvomno kažejo njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo, kar pomeni, da ta okoliščina že v tolikšni meri vpliva na njegovo psihofizično stanje, da v tem obsegu ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Kverulantstvo in nekritičnost do sodnih postopkov pomeni, da ugotovljena motnja vpliva predvsem na udeleženčevo sposobnost presoje, ali je nek postopek razumno začeti (pri čemer ni bilo ugotovljeno, da sicer v postopku ni zmožen sodelovati in izraziti svoje volje). Do svojega ravnanja je povsem nekritičen. Še v vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 25.4.2014 (list. št. 73) navaja, da v letu 2013 ni sprožil (več) upravnih sporov, ker ni imel časa, da po njegovem predlogu teče predkazenski postopek zoper nekatere osebe ZGS „morda tudi MKO“, v postopkih prekrškovnega organa je vložil kazenski pregon zoper predlagatelja (Upravno sodišče RS) in inšpektorja. Navaja še, da če mu bo poslovna sposobnost odvzeta, bo pač to počel odvetnik.

10. Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre tudi pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti za hud poseg v posameznikove ustavne in zakonske pravice in je zato poseg dopusten le v mejah načela sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države. Kot je razvidno iz povedanega, gre pri udeležencu za kverulantstvo – patološko nagnjenost k tožbarjenju, ki se kaže v pretežni meri na sodnem področju – tudi in predvsem na upravnosodnem, pa tudi prekrškovnem, nepravdnem (predlogi za (delne) odvzeme poslovnih sposobnosti uslužbencem in sodnikom, ki vodijo upravne ali sodne postopke). Ugotovljena je bila torej potreba za odvzem poslovne sposobnosti (le) na sodnem področju, ne pa tudi širše. Prav imata pritožbi v delu, da bi odvzem poslovne sposobnosti v obsegu kot ga je v izpodbijanem sklepu določilo sodišče, preobsežno posegel v poslovno sposobnost udeleženca, s čimer bi mu bilo onemogočeno normalno življenje (upoštevajoč, da se preživlja v glavnem z delom na kmetiji, ki zahteva veliko upravnih postopkov - pridobitev subvencij, postopki v zvezi z zemljišči, registracija osebnih vozil, kmetijskih strojev ipd.), povsem preobsežen in nedoločen pa je odvzem poslovne sposobnosti „v zvezi z drugimi uradnimi postopki“.

11. Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbama delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da se udeležencu delno odvzame poslovna sposobnost (le) za vse aktivnosti povezane s sodnimi postopki (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), sicer pa pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pri tem še izpostavlja, da udeležencu s tem ni odvzeta možnost sodnega varstva, vendar bo skrbnik tisti, ki bo presodil ali je nek postopek res razumno in v korist udeleženca začeti ali ne. V primeru, da bo udeleženec svojo značajsko motnjo uspel omiliti oziroma obvladati, pa zakon dopušča tudi postopek za vrnitev poslovne sposobnosti (54. člen ZNP).(1)

(1) Pritožbeno sodišče ni prezrlo, da udeleženca v postopku ni pregledal izvedenec medicinske stroke (prvi odstavek 48. člena ZNP), iz razloga, ker se udeleženec ni želel odzvati vabilu na pregled. Pritožbeno sodišče je že v odločbi I Cp 2981/2013 z dne 8.11.2013 pojasnilo, da v takšnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 39. člena ZNP, pa tudi ne določbe ZDZdr, pač pa je potrebno uporabiti določbe ZPP, ki pa ne dovoljujejo nobenih prisilnih ukrepov zoper stranko (262. člen ZPP). Sodišče odloči glede na vse okoliščine zadeve, pri čemer je na mestu logičen sklep, da če stranka onemogoči izvedbo dokaza, da bi dokaz z izvedencem, če bi bil izveden, vodil do ugotovitve o neobstoju poslovne nesposobnosti stranke.

Enako velja glede strankinega zaslišanja. V konkretnem primeru se udeleženec, kljub večkratnim poskusom sodišča, ni odzval vabilu na zaslišanje (47. člen ZNP), zato ga sodišče ni zaslišalo. Je pa sicer v postopku sodeloval s pošiljanjem pisnih vlog. Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje; prav tako se stranke ne more prisiliti v izpovedbo; sodišče presodi glede na vse okoliščine, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati (262. člen ZPP).